Novinarja cenim in ne želim z njim polemizirati. Menim pa, da sem člane NK Bravo vseeno dolžan pomiriti. Ustavil bi se zgolj ob zaključku članka, ko je med drugim v zvezi z mano novinar zapisal: »A imam pomislek. Bravo je le še en otrok v njegovem uspešnem imperiju, ki bo ugasnil tisti trenutek, ko se bo umaknil, upokojil, ali prepustil vajeti drugim.«

Že takrat ko sem klub ustanovil, je bil moj cilj, da bom zgradil dobro nogometno šolo. To mi je tudi uspelo. Res je, da je njen članski del celo presegel moja pričakovanja. Se pa moj pogled na prihodnost kluba bistveno razlikuje od novinarjevega, ki je nekaj dejstev pač spregledal. Prvič zato ker sem kot predsednik NK Bravo že umaknil in ga že več kot pol leta uspešno vodi predsednik Luka Brezovec. Vem, da ima nogomet rad in mu vodenje kluba predstavlja velik izziv in ne dvomim da mu ne bo kos. Še posebej tudi zato ker ima okoli sebe zelo dobre sodelavce, ki odlično opravljajo svoje delo.

Kar se novinarjevega drugega razloga tiče, pa moram povedati, da sem se upokojil že pred leti. Torej se tudi ta novinarjeva napoved očitno ni uresničila tisti hip.

Tudi vajeti odločanja na vseh področjih mojega delovanja sem popolnoma prepustil drugim sodelavcem. Tam kjer je to še potrebno, sem delno še obdržal nadzor.

Ne morem in ne želim zanikati nespornega dejstva, da sem ustanovil NK Bravo, zato razumem, da bodo mnogi klub povezovali zgolj z mojim imenom. Nenazadnje sem bil 12 let tudi predsednik kluba. Ves ta čas sem ponosen na opravljeno delo mojih številnih sodelavcev. Moja napaka je, da jih nisem bolj izpostavil v javnosti. Sem človek, ki skušam povezovati in s svojimi izkušnjami pomagati razvijati posamezne projekte.

Zato moje delovanja, ni noben nogometni ali kakršen koli drugi imperij, v resnici gre za moje večje ali manjše kapitalske deleže, ki niso nič drugega kot finančne investicije.

In da ne bo nesporazumov. Verjamem v moč sodelovanja in korektnih sinergij. Dokler so ideje realne, posamezne strategije pa se gradijo z jasnimi realnimi cilji in korektnimi odnosi, me ni strah prihodnosti. Lahko se zgodi, da se ekipa AŠK Bravo ne uvrsti v PLTS, kar niti ni naš eksplicitni cilj, močno pa dvomim, da bi se lahko zgodilo, da bi propadla nogometna šola NK Bravo. Preprosto zato, ker je Bravova zgodba dobra, drugačna in zgrajena na vrednotah, izkušnjah in filozofiji, primerni razmeram in obdobju v katerem živimo. Cilj, ki mu sledim, ni zgolj nogometni razvoj, temveč predvsem tudi osebnostni razvoj mladih športnikov. Delo, šola, šport in odlični medsebojni odnosi so temelj našega delovanja. Sam vzpodbujam povezovanje športa in podjetnosti, saj sta to dve stvari, ki tudi mene v najrazličnejših vlogah oblikujeta in spremljata že celo življenje.

Kljub vsemu je res, da lahko tudi zgodba Bravo nekoč propade. To ne bi bil ne prvi in ne zadnji primer. So pa tudi zgodbe, ki se razvijajo in rastejo iz leta v leto. Seveda, če so pravilno zastavljene, realno načrtovane, predvsem pa če temeljijo na vrednotah, ki bi večini ljudem morala nekaj pomeniti. Tudi zato je Bravova zgodba že postala mnogo več kot le zgodba Darka Klariča.

 

častni predsednik NK Bravo