MP #104: Za klub ni limitov

Ko se bomo enkrat sprijaznili, da smo dosegli svoj limit, se bo začela naša pot navzdol in hiter povratek v 2. SNL. Zato je edino pravo vprašanje, kaj moramo storiti, da bomo dovolj dobri in da si bo naša članska ekipa zagotovila stabilnost in obstanek v 1. SNL.

Sam menim, da smo tega sposobni in da nam lahko uspe. Optimizem črpam na podlagi dosedanjega dela in spoznanja, da smo lahko še boljši. Seveda ne bo preprosto, ampak saj je podobno že od same ustanovitve kluba. Organsko, korak za korakom smo napredovali, razvijali priložnosti in medsebojne odnose in omogočali vsem, da postanemo skupaj boljši.

To je pot po kateri hodimo, odpravljamo napake in razvijamo nove sposobnosti. Res je, da nimamo bogate tradicije, zato je naša pot do uveljavitve še toliko težja.

Tega se zavedamo, kot tudi spoznanja, da v športu ni nobenih bližnjic ali lažjih poti. Zato mnogi iz različnih vzrokov na tej poti omagajo, spet drugi pa postjajajo tako dobri, da so zanimivi tudi za druge.

Sama uvrstitev v 1. SNL za NK Bravo ne pomeni nič drugega, kot zgolj priložnost, da tako kot doslej odpravljamo svoje napake, na vseh področjih delamo še boljše in se hkrati zavedamo, da bomo v vseh pogledih še bolj pod skrbnim pogledom javnosti. To je normalno in na to moramo biti pripravljeni.

Doslej smo bili znani po dobrem delu z mladimi, zdaj nas bodo predvsem presojali po doseženih rezultatih. V športu ni politike in skoraj nobene diplomacije. So pa globoko prisotna čustva, ki se jim ne da izogniti, ki pa ne smejo vplivati na naše delo in odločitve.

Vse se bo osredotočilo zgolj na eno vprašanje: ali smo že dovolj dobri in kaj lahko še storimo, da bomo kot klub boljši.

Pravijo, da so malenkosti tiste, ki nam grenijo ali sladijo življenje. Bistvena razlika pa je v tem ali si povprečen, dober ali zelo dober.

Zato nam ne ostane prav nič drugega, kot da v sezoni 2019/2020 naši krstni sezoni v 1. SNL vsak izmed nas v NK Bravo stori vse, da izkoristi svojo priložnost in do konca sezone vestno in odgovorno opravlja svoje naloge, da bomo po njej vsi skupaj še boljši. Seveda je to zelo preprosto zapisati, težje pa je to vsakodnevno udejanjati.

Ampak to je dejstvo in le posamezniki smo tisti, ki sami sebi postavljamo limite.