14.9.2018

MP #76: Nagrada za AŠK Bravo – za ostale pa učna ura kako graditi simpatijo do nogometa v Sloveniji

Pokalni sistem tekmovanja je tudi v slovenskem nogometu postal neizprosen, saj poraženec nima možnosti poprave. Je pa obenem nepredvidljiv in neredko se v njem ''opečejo'' tudi veliki favoriti. Potem govorimo o senzaciji, zaradi katere je poraženec deležen vsesplošne kritike, zmagovalcem pa največkrat obesijo okrog vratu ''medaljo za srečo''. Bi bilo tako tudi po tekmi med AŠK Bravo in NK Mariborom, če bi sodnik (pre)hitro zapiskal konec?

 

Tudi za najzvestejše podpornike NK Bravo je bila tekma osmine finala Pokala Slovenije drugačna od vseh dosedanjih. To se je občutilo že ob prihodu v okolico stadiona, kjer so veljali poostreni varnostni ukrepi. Nenazadnje je šlo za tekmo klubov iz štajerske prestolnice in iz ''slovenske metropole'', kjer domujeta največji navijaški skupini pri nas. Topogledno gledano je organizator tekme uspešno izpeljal generalko, saj so tisti, ki so skrbeli za varnost, s preventivnim delovanjem omogočili vsem ostalim udeležencem čisti športni užitek. Tokrat za nasilje in nešportno vedenje na stadionu ŽAK in njegovi okolici res ni bilo mesta, ne med tekmo in ne po njej. Še več – nogometni nadobudneži so se po tekmi na travnati zelenici pred glavnim vhodom brezskrbno poigravali z žogo, drugi so zbirali podpise svojih vzornikov pa tudi nogometaši - očetje so si lahko mirno vzeli nekaj trenutkov za objeme in odgovore na neprestana vprašanja svojih otrok … Prava idila!

Iz oči simpatizerjev obeh ekip je ob odhodu sicer ''sijala'' različna energija, toda pri vseh je bilo brez razlike čutiti ponos na ''svoje fante'', ki so v nogometni predstavi z oznako ''drama'' pokazali svoj pravi značaj – domačini, da so neustrašni in pripravljeni pobrati vse, kar tekma ponuja (tudi zaradi nepopolne sestave tekmeca), Mariborčani pa, da zanje ni konca tekme, do zadnjega sodnikovega žvižga. In da so mojstri, ko gre za realizacijo zadetkov v zadnjih trenutkih srečanja.

Osebno sem prišel na tekmo že uro pred njenim začetkom. Tako sem lahko podrobno spremljal priprave odgovornih za posamezne naloge, ki jih običajen gledalec največkrat niti ne opazi. Prav tako me je kot strokovnjaka zanimal način ogrevanja in neposredne priprave na igrišču. Ekipa AŠK Bravo je pod vodstvom relativno mlade trenerske ekipe, s sodobnim, dinamičnim in strukturiranim pristopom k vadbi izražala izredno odločnost, a obenem kontrolirano obnašanje, ki ni bilo evforično, temveč ciljno osredotočeno na usklajeno sodelovanje med igralci. Podrobneje sem spremljal pripravo mladega vratarja Igorja Vekića, ki je deloval zelo zanesljivo in si je že pred tekmo zaslužil pohvale prekaljenega trenerja Mihaela Obreza. Mariborčani so vse skupaj izvajali nekoliko drugače, očitno pa na način, ki njim najbolj ustreza in prinaša ugodne rezultate.

Na tekmi se v vlogi ambasadorja za fair play skušam vedno postaviti v nevtralen položaj, zato z aplavzom (tudi stoječim) nagradim odlične  nogometne in športne poteze na obeh straneh, prav tako pa znam kritično zabeležiti dejanja, ki niso vredna posnemanja in povedo svoje o akterjih, ki jih izvedejo. Tokrat je bila bolj polna ''pozitivna rubrika''.

Kadar športniki, strokovno vodstvo in klubski delavci tudi po porazu prejemajo številne iskrene čestitke in izražene simpatije za opravljeno delo in to celo od tekmecev, potem lahko na podlagi pridobljenih izkušenj zgradijo dobro osnovo za nadaljnje nastope. AŠK Bravo čaka prva preizkušnja že na naslednji ligaški tekmi s klubom iz Lendave, kjer se ponašajo z izjemno bogato nogometno zgodovino. Le rezultatsko pozitivni nastopi v (drugo) ligaškem tekmovanju pa bodo tlakovali pot k uspešnemu zaključku tekmovalne sezone 2018/19. Čeprav je bil NK Maribor sploh prvi prvoligaški tekmec na uradnih nastopih ekipe AŠK Bravo, so domači nogometaši že tokrat prikazali igro, s katero bi lahko dostojno konkurirali tudi drugim slovenskim prvoligašem.

In v čem je ob vsem naštetem lekcija za slovenski nogomet? Predvsem v viziji, ki jo ima vodstvo kluba Bravo, ki v otroških in mladinskih kategorijah že dosega rezultatske potrditve, z osvojitvami naslovov v ligaških in pokalnih tekmovanjih. Ter predvsem v zelo visoki organizacijski kulturi, ki na ustrezna mesta umešča vse deležnike, ki v celotnem dogajanju sodelujejo. Rezultatska uspešnost se gradi tudi na etični odličnosti, ki jo je čutiti na igrišču (lani zmagovalci v točkovanju za fair play) kot na tribunah, kjer se sliši le spodbudno navijanje za svoje nogometaše in občuti spoštovanje do gostujoče ekipe. Sprejetost vsakega, ki želi dobronamerno sodelovati pa je garancija, da iz simpatije zrasteta ljubezen in zvestoba do kluba, nogometa, športa in zdravega življenja nasploh. Za zgled in v izziv vsem ostalim akterjem.

Zato – sr(e)čno BRAVO!

dr. Stanislav Pinter
Namestnik ambasadorja za šport,
Strpnost in fair play R Slovenije


MEDIJSKI POKROVITELJ