Adam Gnezda Čerin v dresu AC Milana

Dvanajstletnik iz Idrije, ki v domačem prvenstvu nastopa proti leto dni starejšim nasprotnikom, si je mesto med okrog 400 otroci iz celega sveta priboril v Kopru, kjer so se pred časom zbrali fantje iz cele Slovenije. Adam je s svojim znanjem navdušil predstavnike rdeče-črnih in si s tem prislužil mesto na zaključnem dogodku, ki se imenuje Intesa Sanpaolo Friendship Cup. Na turnirju prijateljstva, kot bi lahko prevedli nekomercialni del imena, so bili fantje iz vseh celin razdeljeni v 28 ekip. Na turnirju so igrali fantje letnikov 1997, 1998 in 1999 (tako kot Adam) in vsak je lahko pokazal, kaj zna. Kot si boste lahko prebrali v kratkem intervjuju, se je Bravov nogometaš odlično boril proti starejšim in močnejšim nasprotnikom, kot eden ne ravno številnih Slovencev pa se je že sprehajal tudi po igrišču slavnega stadiona San Siro.

Adam, kako bi na kratko opisal svojo izkušnjo iz Milana?
To je bila zelo lepa, nepozabna izkušnja. Milano je že samo po sebi zelo lepo mesto, iz katerega izhajata dva od boljših klubov v Evropi. V veliko čast mi je bilo, da sem lahko med odličnimi nogometaši iz celega sveta. Tekme so bile zelo dobre. Na igrišču sem se počutil zelo dobro in mislim, da sem pustil tudi kar zelo dober vtis. Tudi izven igrišč je bilo vse super. Med drugim smo si recimo ogledali klubske trofeje …

Tokratni soigralci so bili iz celega sveta. Si s katerim od njih ostal v stiku?
Žal ne, smo se pa precej družili: z Angleži, Slovaki … Hitro smo postali prijatelji, vse nas je družila ljubezen do nogometa. Zelo zadovoljen sem s tem, kar sem pokazal. Sploh zato, ker vem, da sem bil v družbi samih odličnih nogometašev.

Adam na stadionu San Siro.

Na tekmi italijanske lige proti Catanii ste z zastavami svojih držav prišli tudi na igrišče San Sira. Čeprav stadion, ki sprejme okrog 80.000 ljudi ni bil poln, je bil občutek verjetno zelo dober. Kako si se počutil?
Odlično! Vsi so nas gledali in nam ploskali, bilo je super. Srečali smo se tudi z igralci. Sam sem se recimo rokoval z Maxijem Lopezom, ki je otrok Barcelone, zdaj pa igra za Catanio …

Slišali smo, da si trenutno sicer poškodovan. Kako preživljaš svoj prosti čas in koliko pogrešaš nogomet?
Žal sem poškodovan, ja. Nogomet pogrešam zelo in upam, da bom lahko kmalu spet brcal žogo. Ta čas pa sem začel malo več brati knjige, pa tudi šoli zdaj lahko posvetim še malo več časa.

Kako pa si sicer zadovoljen z jesenskim delom sezone?
Zelo sem zadovoljen. Na večini tekem smo pokazali dobro igro. Imamo zelo dobrega in prijaznega trenerja, ki zelo dobro skrbi za nas. Imamo dobre treninge – so naporni, a hkrati zelo koristni za naš razvoj.

L. M.
Foto: Arhiv družine Gnezda Čerin