Klarič: Več kot le nogometni klub

»Iz meseca v mesec nam gre bolje,« nam je zaupal predsednik, ki v zakulisju skupaj s sodelavci skrbno kuje smele načrte za prihodnost kluba. Čeprav je Slovenijo te dni pobelil sneg in je igranje nogometa na prostem praktično nemogoče, se Bravove aktivnosti nadaljujejo z nezmanjšanim tempom. Le načrtno in profesionalno delo namreč zagotavlja primerno izhodišče za uspehe v prihodnosti.  

Gospod Klarič, vstopili smo v leto 2009. Česa si najbolj želite v letu 2009 – kar se NK Bravo Publikum tiče, seveda?
V letošnjem letu bomo začeli razvijati blagovno znamko Nogometna šola Bravo, ki bo združevala ves naš strokovni potencial. Postopoma bomo začeli razvijati projekt, ki ne bo temeljil le na vzgoji mladih športnikov – nogometašev, ampak bomo počasi začeli skrbeti tudi za njihov osebnostni razvoj. Šli bomo korak po koraku – tako kot z vsako stvarjo. Želimo, da bi naša nogometna šola postala prepoznavna ne le na ljubljanskem področju, kjer se je preko Nogometnega kluba Bravo že uveljavila, temveč tudi po drugih delih Slovenije. Ob tem se zavedamo, da bo največji korak storjen šele takrat, ko bodo naši kadeti in mladinci tekmovali v 1. slovenski nogometni ligi.

Kakšen pa je pogled nazaj, v leto 2008?
Še enkrat vse čestitke trenerjem za doseženo ter hvala vsem, ki so tako ali drugače delovali v različnih segmentih našega dela. Prve pol sezone 2008/09 je naravnost fantastične! Nismo si predstavljali, da lahko v kategoriji U-14 tako visoko posežemo tudi v državnem prvenstvu. Pa tudi kadeti in mladinci v MNZ Ljubljana, kjer prvič tekmujemo z obema ekipama, so presegli pričakovanja. Mislim, da je realno, da se bomo že junija v kvalifikacijah borili za vstop v 2. slovensko kadetsko in mladinsko ligo. Držimo pesti, da nam uspe. Seveda pa samo pesti niso dovolj. Če nam bo to uspelo, bo to posledica načrtnega in dobrega treniranja.

Je to glavni razlog, da je klub tako uspešen?
Gotovo. Razlogi za uspeh so vedno predvsem v profesionalnem delu na vseh področjih. Ugotavljamo, da smo v dveh letih in pol postorili toliko, da rezultat ni smel izostati. Res je, da smo na začetku, kar je normalno, sprejemali tudi nogometaše iz drugih, manjših klubov, v zadnjem času pa z veseljem ugotavljam, da je vedno več – predvsem najmlajših nogometašev (U-7, U-8) – »nabranih« iz osnovnošolskih sredin. Za več kot 80 odstotkov mladih, perspektivnih nogometašev, je NK Bravo Publikum prvi, matični klub. Pomembno je, da sami ustvarjamo svoj podmladek. To je tudi naša strategija. Seveda še naprej odpiramo vrata tudi perspektivnim (starejšim) nogometašem iz drugih klubov. Kar nekaj je takih, ki so spoznali, da je pri nas delo organizirano na precej višji ravni kot kje drugje, in se nam zato želijo pridružiti. Če ne zaradi drugega, zaradi njihovega lastnega napredka. Če se z nogometaševim prejšnjim klubom lahko dogovorimo o prestopu, ga potem tudi realiziramo.

Vedno bližje je ustanovitev članskega moštva …
Naše člansko moštvo bo nekaj posebnega. To bo le del izobraževanja, zaključek Nogometne šole Bravo. Večinoma, skorajda 90-odstotno, bodo v našem članskem moštvu igrali le doma vzgojeni nogometaši, pa še ti bodo imeli za dokazovanje med člani največ tri leta časa. Po 21. letu se bo moral tisti, ki si ne bo našel mesta v kakšnem boljšem slovenskem ali tujem klubu, posloviti. Moral bo oditi v kak drug, manjši klub in se z nogometom ukvarjati amatersko. To ne bo pomenilo, da so bili ti fantje preslabi za naš klub, toda dejstvo je, da bodo mnogi naši člani hkrati tudi študentje in verjetno bodo sami od sebe znali spoznali, da je za njih bolje, da se posvetijo še kakšni drugi stvari. Verjetno je vsem jasno, da ne bodo vsi profesionalni nogometaši. Čim več jih bo, toliko boljše bo za vse, toda treba je biti realen. Mi bomo predvsem poskrbeli, da bodo tisti, ki bodo končali sodelovanje z Nogometno šolo Bravo, imeli tudi spodobne poklice. Razmišljamo o vsem – tudi o tem, kaj bodo fantje počeli po svoji karieri. Ni mi namreč prijetno, ko v časopisu berem o usodah nekdanjih športnikov. Ne bi preveč rad posegal po konkretnih imenih, toda primer je recimo Draga Stamejčič, doslej edina slovenska svetovna rekorderka v atletiki, ki je nastopila tudi na Olimpijskih igrah, kasneje pa so nanjo vsi pozabili. Veliko je takih primerov, tudi iz nogometa, in nam ni vseeno, kaj se bo dogajalo z našimi fanti. Nekateri bodo morda dobili službo pri nas, v Bravo 1 d. o. o., ali pa morda pri naših sponzorjih. Kdo ve. Dejstvo je, da je fante potrebno primerno usposobiti na čim več področjih.

Kdaj torej lahko pričakujemo člansko moštvo in v kateri ligi bo nastopalo?
Načrt je, da bo člansko moštvo zaživelo v sezoni 2010/11. Na področju članov mi že zdaj sodelujemo z Nogometnim klubom Belinka. Oni utirajo pot naši mladi ekipi. Trenutno so v 1. ligi MNZ Ljubljana. Cilj je 3. SNL – zahod, čeprav ne vem, koliko je realno, da Belinki to v tem času uspe. Kakorkoli že, začeli bomo tam, kjer Belinka konča, medtem ko se bodo oni kasneje s svojim kadrom preselili nazaj v 2. MNZ Ljubljana.

Zadnjih nekaj mesecev je finančna kriza glavna tema pogovorov. Koliko se je (bo) dotaknila našega nogometnega kluba?
Kluba kot takega niti ne. V klubu se bo po pogodbi o sodelovanju med Bravo 1 d. o. o. in klubom namreč zbiral predvsem denar od vadnin, članarin in podobnih stvari, zato večjih pretresov ni pričakovati. Pri Bravo 1 pa je normalno, da se vsem težavam, ki jih prinaša recesija, ne moremo izmakniti. Nočemo pa stokati, »jamrati«, ampak raje delamo – iščemo čim več zanimivih projektov. Bravo 1 je namreč ustanovljen ravno zato, da z različnimi profitnimi dejavnostmi in ustvarjanjem dohodkov pomaga tudi klubu. Večina tako »ustvarjenega« denarja gre v Nogometno šolo Bravo, ki je srce in um – nekakšno bistvo vsega skupaj.

Odnosi klub – starši se zdijo precej boljši, kot so bili v prvi sezoni delovanja. Pa vendarle: kje so še rezerve?
Ogromno je bilo narejenega: tako v organizaciji, kot tudi miselnosti staršev. Še naprej pa je na tem področju ogromno rezerv. Sodelovanju s starši bomo v prihodnosti namenili še večjo pozornost. Gre za trikotnik, pri katerem je na eni strani Nogometna šola Bravo, na drugi strani naši mladi športniki, na tretji pa njihovi starši. Vmes je seveda Nogometni klub Bravo, ki vse tri strani na nek način povezuje. Veseli me, da je sodelovanje s starši vedno boljše. Neverjetno veliko je bilo že aktivnosti, ki niso neposredno povezane z nogometom – obisk predstav, bovling, izleti na druge nogometne tekme … itd. – , kar je izredno pozitivno. V začetku je bilo precej težko pridobiti zaupanje okolja, saj smo bili nov klub. Zdaj praktično vse ustvarjamo s pomočjo staršev. Iz meseca v mesec nam gre bolje.

Imate za konec morda kakšno sporočilo za naše mlade nogometaše?
Ne bom rekel, naj se držijo samo desetih zlatih pravil "fair playja", v katerih je zajetih veliko modrih misli. Bom pa rekel, da se morajo zavedati, da se bodo zaradi nogometa morali odpovedati marsičemu – tudi marsikateri zabavi. Zavedati se morajo, da so se posvetili velikemu izzivu, ki zahteva veliko dela, odrekanja in predvsem celega človeka. V končni fazi se bo vsem ta trud povrnil – tudi, če fantje na koncu ne bodo profesionalni nogometaši. Prepričan sem, da bodo iz treniranja nogometa v Nogometni šoli Bravo fantje celo življenje črpali pozitivno energijo in dobro voljo. Verjamem, da se bodo fantje radi spominjali let, preživetih v klubu – zato se tudi trudimo, da bi jim ponudili toliko različnih dejavnosti. Želimo, da bi bilo njihovo otroštvo – čeprav ne povsem brezskrbno – čim bolj prijetno in hkrati poučno ter vzgojno.

L. M.
Foto: Martin Rigler