BRAVO BRAVO: Dolgoročni učni načrt živi in deluje

"Ti fantje so naši otroci, družina in tisti, ki jim želimo dati največ kar lahko," v pogovoru pove Jurij Hostnik, ki je z NK Bravo povezan že pol desetletja. V letošnji sezoni je glavni trener selekcije Bravo Generali, skupaj z vodjo mladinskega programa Alešem Arnolom pa bdi tudi nad celotnim delovanjem Nogometne šole Bravo. 

Jurij vi imate verjetno najboljši vpogled v zanimanje za Nogometno šolo Bravo. Koliko novih fantov in deklet prihaja v naš klub?

Zanimanje staršev, gledalcev in tudi širše javnosti je zagotovo večje kot v preteklosti. Tako za Nogometno šolo Bravo kot tudi za same tekme članov. To se odraža predvsem pri vse večjem vpisu najmlajših otrok in tudi pri ambicijah staršev ter mladih perspektivnih nogometašev ob vključevanju v naše starejše selekcije.

Nogomet je šport številka ena v državi. Tudi v Ljubljani, kjer je klubov zelo veliko. Kako vam uspe prepričati starše in otroke, da se odločijo ravno za NK Bravo?

Konkurenca klubov v Ljubljani je res velika. Res se »tepemo« za mlade fante, ampak naše edino »orožje« pri pridobivanju novih članov je zgolj trdo in strokovno delo. Prepričan sem, da imamo v primerjavi z ostalimi klubi na tem področju veliko prednost. Seveda tudi mi delamo napake, trenerji nismo popolni, vsak pa ima svoje prednosti in slabosti. Prepričan pa sem, da vsi trenerji v naši nogometni šoli vsak dan znova dajejo svoj maksimum za razvoj slehernega posameznika v naših selekcijah.

Trenerji ste na igrišču odgovorni za skupino otrok. Pomagate jim razvijati nogometne veščine in jih usmerjate na pravo pot. Velikokrat ste na nek način tudi podaljšana roka pri vzgoji. Gre za pomembno vlogo.

Velika večina trenerjev je profesionalcev, tako da se ukvarjamo samo z našimi fanti. In ti fantje so naši otroci, družina in tisti, ki jim želimo dati največ kar lahko. Tako v nogometnem smislu, kot tudi pri osebnostnem razvoju. Želimo jim pomagati na vseh področjih, ki jih zajemamo znotraj nogometnih treningov in znotraj bivanja na Žaku.

Kako pa poteka delo trenerjev?

Vsaka selekcija ima vsaj dva trenerja, ki se dnevno ukvarjata z igralci svoje ekipe. Na ta način se poskušamo približati večji individualizaciji procesa športne vadbe. Zavedamo se, da je nogomet ekipni šport, vendar pa je ekipa sestavljena iz posameznikov. Vsak otrok ima svoje prednosti in slabosti in potrebuje svoj pristop pri prejemanju informacij. Vsak je zgodba zase. In več kot je trenerjev, boljše se lahko podajajo informacije. Na ta način lahko okrepimo in pospešimo individualni razvoj, s tem pa se posledično krepi tudi sama ekipa. In ni naključje, da je vsako leto kar nekaj fantov iz NK Bravo tudi na reprezentančnih spiskih. Pred leti se je na primer 10 igralcev posamezne selekcije NK Bravo v obdobju ene sezone znašlo v reprezentanci. Z dobrim trenerskim delom torej dosežemo standarde, ki so potrebni za nastope v mlajših slovenskih izbranih vrstah.

Kako pomembno je sodelovanje med trenerji?

V preteklosti sem delal tudi v drugih slovenskih nogometnih klubih, kjer sem najbolj pogrešal prav sodelovanje med trenerji. V NK Bravo si pomagamo, se sprašujemo, si podajamo konstruktivno kritiko in na ta način tudi napredujemo. In ko napredujemo trenerji, največ pridobijo ravno naši mladi nogometaši.

Kar odlikuje trenersko delo pri NK Bravo je tudi skupna ideja vseh vpletenih. Kako ji sledite in jo uresničujete?

Osnovne pogoje za delo lahko v kateremkoli klubu hitro dosežeš. Igrišča, žoge, dva trenerja na ekipo, ... Toda, če želimo otroka razvijati na dolgi rok, potrebujemo tudi dolgoročni načrt. V vseh klubih ti načrti obstajajo, saj so nenazadnje obvezni za proces licenciranja Nogometne zveze Slovenije. A po mojih izkušnjah ta učni načrt, ki ga trenerji zasledujemo, v NK Bravo dejansko živi in se mu sledi.

Kaj to pomeni v praksi?

Nogometne vsebine so razporejene po starostnih kategorijah. Vsak trener, ki pride v NK Bravo, točno ve, kaj se dela v selekcijah CICI Bravo, Bravo Generali, Bravo Petrol ali Bravo Mastercard in kaj morajo nogometaši znati. To seveda ne pomeni, da vsak nogometni element izločimo in ga treniramo izolirano. Ne. Skozi trenažni proces posvečamo pozornost vsem nogometnim prvinam, ampak po točno določenem učnem načrtu, ki je enoten za celoten klub. Kar zasledujemo skozi vse selekcije, je model igre. Želimo, da se vse ekipe ravnajo po enakih principih kot članska ekipa. Gre za moderen in aktraktiven model igre, ki hkrati posameznikom omogoča optimalen nogometni razvoj. Vse kar nogometaši izvajajo na treningih, lahko izvajajo tudi v igri.

Koliko vašega modela igre je prisotnega v najmlajših selekcijah?

Gre za proces. V naši najmlajši selekciji CICI Bravo se fantje zgolj igrajo in uživajo v nogometu. Slednje je seveda prisotno tudi v vseh starejših selekcijah, a hkrati z vsako stopničko, z vsakim prestopom v višjo selekcijo, fante postopoma prilagajamo na čim večji profesionalizem. Iz vsakega posameznika poskušamo izvleči njegov maksimum. Tu nam pomaga že sama konkurenca znotraj ekip, saj k nam prihajajo čedalje boljši nogometaši.

Je dovolj prostora za vsakega, ki bi rad igral za NK Bravo?

Žal še nimamo kapacitet za vse, ki bi želeli trenirati v NK Bravo. Zaenkrat je stanje takšno, da priložnost dobijo zgolj najbolj perspektivni, kar me malce žalosti. Da bi se uresničil tisti najboljši scenarij, da bi lahko sprejeli vse, bi potrebovali več igrišč in trenerjev. Interes za našo šolo je tako velik, da bi lahko imeli po 50 ali 60 otrok na selekcijo, mi pa jih lahko sprejmemo samo 20. Čeprav ne moremo sprejeti vseh, pa nihče ni odpisan. Fantje različno dozorevajo in če se bo kateri razvil do nivoja, da se bo lahko pridružil svoji generaciji v NK Bravo, ga bomo rade volje sprejeli. 

Na tej točki se verjetno lahko začneva pogovarjati tudi o sodelovanju med klubi. Kako to poteka in čemu služi?

Sodelovanje z drugimi klubi v zadnjem obdobju poteka zelo zgledno in hkrati na različne načine. Zelo priročno je to sodelovanje, ko gre za igralca iz drugega okolja. Tako denimo nekateri dvakrat ali trikrat tedensko trenirajo pri nas, tekme pa igrajo v svojem okolju za drug klub. Najpogostejše pa je sodelovanje s klubi v neposredni bližini. Fantje, ki v določenem trenutku pri nas ne bi dobili dovolj priložnosti na tekmah, se tudi za celotno sezono preselijo v drug klub, kjer igrajo več. Med 13. in 16. letom pride do največjih razlik na področju biološkega razvoja. Nekateri se zelo hitro razvijejo, drugi potrebujejo več časa in v klubu se jih tudi čaka. Pri 17., 18. letih, ko se biološki razvoj približno izenači, lahko znova podamo realno in dobro oceno o nogometnih sposobnostih ter njihovi perspektivi oziroma potencialu.

Kako se fantje soočajo z morebitnim neuspehom? Prizadene tudi vas?

Z našimi fanti vselej govorimo v tej smeri. Od selekcije Bravo Petrol in Bravo Generali naprej v našem klubu igrajo perspektivni mladi igralci. Vsi po vrsti so dobri, odlični, mladi nogometaši. Ker je konkurenca tako velika, je dejstvo, da vsem ne bo uspelo. Naša glavna želja in hkrati naloga je, da fantom, ki so nam jih zaupali njihovi starši, pomagamo na poti do zdrave osebnosti ter nenazadnje do odrasle osebe, ki bo srečna v športu. Nekateri ne bodo postali profesionalni nogometaši, ampak to ne pomeni, da se ne morejo še naprej ukvarjati z nogometom. Velika večina fantov, ki je pri nas trenirala v mlajših selekcijah, se še naprej redno ukvarja s športom. To je eden naših glavnih ciljev in nikoli se ne zgodi, da otroci v naši nogometni šoli pri tem ne bi bili uspešni. Nogomet, košarka, kolesarjenje, ... sploh ni pomembno. Glavno je, da vsi ostajajo v športu. Verjamemo, da šport pozitivno vpliva na vedenjske vzorce otrok in na njihov kasnejši osebnostni razvoj.

NK Bravo je zaslovel kot klub, ki dobro dela z mladimi fanti. Z nastopanjem v Prvi ligi Telemach so člani prevzeli mesto na naslovnici, ampak delo v mladinskem programu se ni ustavilo. Kako gledate na razvoj Nogometne šole Bravo v zadnjih petih letih odkar ste tudi sami v klubu?

V tem obdobju smo postopno rasli in nadgrajevali stvari. Takole iz dneva v dan sprememb sploh ne opazim. A če se v spominu vrnem pet let v preteklost, lahko jasno vidim, da je razlika ogromna. Povečalo se je število trenerjev, delo na igrišču je napredovalo, odnosi v klubu so postali veliko bolj trdni, zvišala pa se je tudi kvaliteta vseh naših ekip.

Je še dovolj prostora za napredek?

Verjamem v organsko rast. Prepričan sem, da takšni projekti nikoli ne morejo uspeti čez noč. Če pa želimo organsko rasti še naprej, moramo vsi vpleteni živeti za to in dati svoj maksimum. Verjamem, da je trenutna zasedba trenerjev in ostalih sodelavcev v NK Bravo ravno takšna, da omogoča organsko rast. Na ta način bomo vsako leto močnejši. Tako finančno, kot infrastrukturno pa tudi na področju zanimanja javnosti za NK Bravo. Pot po kateri hodimo je za slovenski nogomet edina pravilna.

 

NK Bravo
Foto: Rok Cizelj