BRAVO BRAVO: Igor Vekić ni uspel čez noč

Za delo z vratarji v naši članski ekipi skrbi Miha Obrez, ki je v klubu že vse od samega začetka. V prijetnem pogovoru nam je povedal zanimivo zgodbo, ki ga je potisnila v nogometne oz. vratarske vode. Primerjal je delo z vratarji »nekoč in danes«, razkril nam je, kdo pripravlja vratarski trening in kdo izbere vratarja za tekmo, kako sta uspela Igor Vekić in Domen Gril ter še veliko zanimivega. Udobno se namestite in uživajte. 

Čeprav je delo trenerja vratarjev zelo pomembno, se ta v javnosti ne izpostavlja toliko in je v večini primerov pravzaprav kar precejšnja neznanka. Vam to ustreza? 

Logično je, da se izpostavlja delo glavnih trenerjev, posredno pa se s tem izpostavlja tudi delo vsakega posameznika znotraj strokovnega tima, ki odgovarjamo vsak za svoje področje. Moram izpostaviti, da razporeditev in organizacija dela znotraj našega strokovnega tima poteka odlično in je na izjemno visokem nivoju. Sproti se dogovarjamo in medsebojno dopolnjujemo.

V svoji igralski karieri ste bili vratar. Zakaj ste se odločili stopiti med vratnici?

S tem je pravzaprav povezana zanimiva zgodba oziroma anekdota. Stanoval sem v vasi Plesko nad Hrastnikom in sicer na vrhu hriba, točno na meji med Hrastnikom in Trbovljami. Enako pot sem imel peš tako na eno stran kot tudi na drugo stran. Najprej sem bil igralec NK Hrastnik, kjer sem igral na desnem krilu. Splet okoliščin je bil tak, da me je takratni trener Franci Sivko postavil v gol in bil očitno z mojo predstavo zadovoljen do te mere, da mi ni dovolil več igrati. Šaljivo mi je dejal »Miha, zgini v gol ali pa domov« in v bistvu s tem vplival na mojo nadaljnjo nogometno kariero. V prostem času sem hodil na nogometno igrišče cementarne Trbovlje, kjer so se med svojo službeno malico rekreirali nekateri trenerji NK Rudar Trbovlje. Tam sem v oči padel nekomu izmed njih, ki me je kasneje predlagal svojemu klubu. Na tak način se je začela moja pot pri NK Rudar Trbovlje.

Kdo je bil vaš vratarski vzornik v času igralske kariere?

Moja vratarska vzornika v moji mladosti sta bila Darko Ahlin in njegov nečak Andrej Ahlin. Takrat sta bila oba omenjena vsak v svoji generaciji daleč najboljša vratarja NK Rudar Trbovlje, vsi smo si želeli biti kot ona dva.

Kdo so bili vaši trenerji? Kdo se vam je najbolj vtisnil v spomin in vas naučil največ?

V mojih igralskih časih trenerjev vratarjev nismo imeli. Prepuščeni smo bili sami sebi oziroma smo imeli enak trenažni proces kot ostali igralci. V članskem nogometu na najvišjem nivoju v Sloveniji se mi je kot trener v spomin najbolj vtisnil Janez Zavrl.

Zakaj ste se tudi po koncu vratarske kariere odločili ostati vpeti v vratarski posel in opravljati poklic trenerja vratarjev?

V bistvu sem svojo trenersko pot začel še kot aktiven vratar NK Slovan. Janez Zavrl pa je bil pobudnik mojih začetkov v karieri trenerja vratarjev. Včasih ni bilo strokovnega štaba, glavni trener je imel na voljo samo svojega pomočnika. Da me je Janez zbral kot trenerja vratarjev, je bila v tistih časih pravzaprav velika redkost.

Kako prav vam pri delu z vratarji pridejo vratarske izkušnje, ki ste si jih nabrali v igralskih dnevih?

Zagotovo mi pridejo prav, sploh z vidika psihološke priprave. V posameznih trenutkih vem, kako se počuti vratar, čeprav moram v isti sapi dodati, da je bil nogomet takrat povsem drugačen. Bolj prav mi pridejo začetki moje trenerske kariere, ko sem se bil primoran sam učiti trenerskih prijemov in iskati informacije s tega področja, saj v takratnih časih usposabljanj in izobraževanj preko spleta ni bilo.

So vratarske izkušnje iz igralskih dni nujno potrebne za uspešno opravljanje trenerskega poklica z vratarji?

Niso nujno potrebne, so pa dobrodošle zaradi razloga, ki sva ga omenila v zgornjem odgovoru.

Uporabljate kako trenersko metodo vaših učiteljev tudi pri svojih učencih?

V trenažnem procesu se večkrat spomnim prijemov svojih trenerjev in tiste, ki v danem trenutku koristijo mojim fantom, tudi uporabim. Teh prijemov se je skozi mojo kariero nabralo veliko. Dostikrat se spomnim npr. »železnega repertoarja«, ki smo ga uporabljali tudi ob ustanovitvi nogometnega razreda NZS na Gimnaziji Šiška.

V klubu ste že od samega začetka. Kako zelo se je spremenilo delo z vratarji skozi vsa ta leta?

Res je, ob ustanovitvi kluba me je gospod Klarič povabil k sodelovanju. Povabilo sem z veseljem sprejel in nikoli mi ni bilo žal te odločitve. Sama vsebina treninga se ni kaj dosti spremenila, vizija in cilj sta jasno zastavljena. Močno pa so se spremenili pogoji za trening, ki so danes neprimerljivi glede na začetke. Naj ob tem dodam, da je na tem področju še precej rezerv, sploh v smislu igralnih površin in pripomočkov za trening.

Kako pravzaprav sploh izgleda trening vratarjev?

Razdeljen je na specialni vratarski del, kjer delamo samo vratarji, ta specialni del pa je odvisen glede na to ali gre za pripravljalno ali pa za tekmovalno obdobje. Veliko več časa za specialno pripravo imamo v pripravljalnem obdobju, tako s tehničnega, taktičnega kot tudi kondicijskega vidika. Po specialnem delu vratarji svoj trening nadaljujemo v glavnem delu z ekipo, ta pa se po posameznih segmentih spet lahko razlikuje. Sam specialno pripravo načrtujem glede na to, kaj nas čaka v glavnem delu treninga z ekipo.

Se igralec sam odloči za to, da bo postal vratar ali ga na podlagi strokovne ocene tja usmeri trener?

Ni pravila, lahko je eno ali drugo. Vsak vratar ima za seboj svojo zgodbo, vsaka je po svoje zanimiva. Če se malce pošalim, smo včasih v gol poslali tistega, ki je bil najvišji in najmočnejši in mu ni bilo do teka (smeh). Danes pa je res, da se to že v mlajših kategorijah počne selektivno. Vsi fantje preizkusijo vse in potem se fanta, glede na njegove telesne predispozicije in druge lastnosti, počasi usmerja v tisto, kjer je pravzaprav najboljši.

Kaj mora imeti dober vratar?

Dober vratar v današnjih časih mora nogomet predvsem dobro razumeti, tako kot ga razume igralec. Velika prednost pa je seveda telesna višina in preostale telesne sposobnosti.

Kje in na kak način se izobražujete in pridobivate nova trenerska znanja trenerji vratarjev?

V zadnjem času to vedno več poteka tudi formalno, in sicer s strani NZS, ki ima direktive UEFE. Pri nas v Sloveniji se je tako možno izobraziti tudi za najvišjo licenco pod okriljem UEFE in pridobiti izobrazbo »trener vratarjev UEFA A«.

Kdo pripravlja vratarski trening, glavni trener ali trener vratarjev?

Trening vratarjev pripravlja trener vratarjev, v sodelovanju z glavnim trenerjem in ostalimi pomočniki, odvisno od vsebin na določenem treningu. Same vratarske vsebine pa pripravlja izključno in samo trener vratarjev.

Kdo pa izbere vratarja za tekmo?

V našem klubu je tako, da to odločitev sprejema glavni trener ... odgovarjam pa jaz (smeh).

Domen Gril in Igor Vekić sta samo dve od imen, ki sta šli skozi vaše roke. Oba sta potrditev, da se v NK Bravo z vratarji delo odlično. Njuna prestopa na višji nivo sta verjetno lepa nagrada tudi za vaše delo in navsezadnje dokaz, da ga opravljate kakovostno?

To ni samo nagrada, ampak je to eden od naših ciljev. Tako kot je eden od ciljev biti čim uspešnejši v tekmovanju, je bil moj osebni cilj pri delu z vratarji že od nekdaj ta, da se fantje razvijejo v vratarje, ki so zanimivi tudi evropskemu trgu. Z Vekićem in Grilom nam je uspelo doseči ta cilj, pred nami pa so novi izzivi. Gal Lubej Fink in ostali lepo napredujejo. Po poškodbi se vrača tudi Matija Orbanić, ki bo lepo zaostril konkurenco med vratnicama prve ekipe.

Zakaj je dvojcu Gril - Vekić uspelo razviti svoje vratarske kariere? Kaj imata, česar drugi nimajo oz. niso imeli?

Nič ne gre čez noč ali na kratek rok. Oba sta bila pridna in marljiva na treningih, poslušala sta navodila svojih trenerjev in temu namenila veliko časa. Pot obeh do določene stopnje razvoja pa je bila različna. Igor je šel po najdaljši poti, ki je po mojem mnenju tudi najbolj trdna. Domen je preskakoval svoje starostne selekcije, tako na klubskem kot tudi na reprezentančnem nivoju, odšel pa je še kot »neizbrušen diamant«. Očitno je vsakemu po svoje njegova pot koristila. Potrebo je dodati še, da gre za dva povsem različna tipa vratarjev. S tem želim povedati tudi to, da znamo delo prilagoditi različnim »tipom vratarjev«.

Iščejo vratarji tudi po odhodu v drugo delovno okolje pri vas kak koristen nasvet?

Po prestopu v drug klub, trenažni proces prevzamejo njihovi novi delodajalci, ki odgovarjajo na njihova zastavljena vprašanja. Odlične medsebojne odnose pa seveda ohranjamo tudi, ko fantje zamenjajo nogometno okolje. Tudi takrat so jim vrata našega kluba na široko odprta.

Kdo je v Bravo še vadil pod vašo taktirko?

Veseli me, da je bilo v našem klubu precej fantov, ki si na tak ali drugačen način z nogometom služijo svoj kruh. Pomembno razvojno obdobje svoje kariere je z nami preživel Žiga Frelih, ki si kruh služi v portugalski ligi. Nekaj let je bil pri nas Adnan Golubović, omeniti velja tudi Emila Velića in Matevža Vidovška, vsi trije so branili tudi v tujini. Prva uspešna vratarska in reprezentančna zgodba v našem klubu je zdajšnji trener vratarjev mladincev in kadetov, Mateo Barukčič, ki je zaradi poškodb sicer zelo hitro moral zaključiti obetavno igralsko kariero, pred seboj pa ima zdaj lepo trenersko priložnost. Ob tem pa je uspešno zaključil tudi študij in ima redno zaposlitev. Ne smemo pozabiti niti na Renata Josipovića, ki je s seboj prinesel nek nov svež veter in mu gre trenutno odlično.

Kako daleč so naši najboljši vratarji od tistih najboljših v Evropi?

Potrditev, da nismo daleč od najboljših je Igor Vekić, ki nastopa v portugalski ligi, eni od uradno petih najmočnejših nogometnih lig v Evropi.

Kakšna je vratarska prihodnost v našem klubu. Se gre za prihodnost med vratnicama Brava bati ali za to ni potrebe?

Na tej točki lahko 100-odstotno zatrdim, da se za prihodnost vratarjev v NK Bravo ni potrebno bati. Dobro delo se pri nas začne že v nogometni šoli. Potrditev dobrega dela in svetle prihodnosti pa so trenutno tudi trije vratarji z vpoklici v državno reprezentanco.

Kaj bi odgovorili staršem, zakaj bi svojega otroka vpisali ravno v našo nogometno šolo?

V naši družini mu bo zagotovljeno strokovno in načrtno delo, ki je zagotovilo za njegov napredek na igrišču in izven njega. Vseskozi strmimo k temu, da smo kot stroka in klub najboljši, kar želimo tudi našim mladim nogometašem.