BRAVO BRAVO: Začeli smo z 10 žogami

Gostovanje v Ljudskem vrtu, mestni derbi z Olimpijo na Žaku, igranje na vroči Fazaneriji, ... V zadnjem obdobju se zdi kar samoumevno, da NK Bravo predstavlja del slovenske nogometne elite, a za trenutne uspehe je bilo potrebno vložiti veliko truda, opraviti kopico premišljenih odločitev in slediti začrtani poti izpred 15-ih let. "Brez sodelavcev mi ničesar ne bi uspelo narediti," pravi Darko Martin Klarič. S častnim predsednikom in ustanoviteljem NK Bravo smo se sprehodili po prehojeni poti - od izbire imena do prihajajoče četrte faze razvoja NK Bravo.

Zakaj ste za klubu izbrali ime Bravo?

Preprosto in dveh razlogov. Prvič sem želel ustvariti povsem nov nogometni klub z malce drugačno zgodbo in drugič, da bi bilo samo delo tisto, ki bo simboliziralo ime kluba.

Kako se spominjate začetkov delovanja?

Prvi dve leti smo bili povsem nov in samostojni palček na športnem oziroma na nogometnem področju. Nov ustanovljen klub je od nogometne zveze dobil 10 žog, vse ostalo smo morali financirati sami. Morali smo poskrbeti za opremo, financirati uporabo nogometnih igrišč, kupili smo tudi dva kontejnerja za garderobe in tuširanje. V starejših prostorih smo sami tudi renovirali klubske prostore in v njih smo še danes. Čeprav je bil začetek zelo težek, sem hvaležen upravljalcem športnega stadiona, saj smo dobili na stadionu ŽAK priložnost, da se dokažemo.

Kdaj je morda mesto priskočilo na pomoč klubu? Kako je Ljubljana dojemala NK Bravo?

Po dveh letih delovanja smo se prvič lahko vključili v sistem športne zveze oziroma oddelka za šport Mestne občne Ljubljana. Tako smo dobili sofinanciranje ur za nove selekcije, ki smo jih zelo hitro razvijali. V tem obdobju smo pridobili sloves kluba, ki dobro dela z mladinskimi selekcijami. Sicer pa je razvoj kluba, v skladu s svojimi pravilniki, ves čas podpiral tudi MOL. Nismo bili nič posebnega, saj so vsi športni klubi enako obravnavani. Se pa veselimo načrtov, ki prinašajo prenovo stadiona. To bo nekako predstavljalo četrto fazo razvoja NK Bravo. Takrat se bo morala na odlične razmere prilagoditi ali pa izboljšati tudi sama organizacija kluba.

Eden izmed večjih mejnikov kluba je zagotovo članska ekipa NK Bravo. Tudi na tem področju so se delali majhni koraki, a vselej v pravo smer.

Ko smo imeli že vse selekcije, smo začeli razmišljati o članski ekipi, ki pa je bila prvotno sestavljena zgolj iz študentov. Zato tudi takratno ime AŠK Bravo – Akademski športni klub Bravo.

Kot posledica dobrega dela in organizcijskega napredka smo hitro napredovali tudi pri rezultatih na igrišču. S prebojem v drugo ligo se je začel profesionalni razvoj članske ekipe. Takrat se je začela spreminjati filozofija tudi na vseh ostalih področjih kluba. Postavili smo si cilj, da bo klub dosegel samozadostnost, torej da bomo odvisni od svojega dela in da bomo glede na to postavljali tudi ostale cilje.

Med pohodom članske ekipe iz nižjih lig do slovenske nogometne elite je prišlo tudi do spremembe na mestu predsednika kluba.

Novega predsednika sem iskal že po dveh mandatih, pa nisem našel primernega, ki bi takrat ustrezal zastavljeni klubski zgodbi. Zato sem pristal še na tretji mandat. Ko sem spoznal Luko Brezovca, sem vedel, da vodenje kluba lahko predam pravemu človeku. Po treh letih je več kot jasno, da sem se dobro in pravilno odločil.


Predsednik kluba Luka Brezovec, športni direktor Dejan Močnik in častni predsednik Darko Martin Klarič.

V preteklosti sem bil edini odločevalec v klubu in tako tudi edini pod pritiskom. Ko sem prevzel mesto častnega predsednika, se je pritisk porazdelil na celotni klub. Ampak tu ne govorimo o pritisku rezultatskih ciljev, temveč bolj o tem, da mora vsak narediti svoj del, da je klub stabilen in ne propade. Vsi skrbimo za najboljše možne pogoje za razvoj kluba na svojem področju.

Zdaj ste že 3 leta častni predsednik. Imate še kakšne operativne naloge?

Formalno v klubu niti ne. Nekaj časa sem še sodeloval kot član kolegija, zadnje leto pa redno obiskujem zgolj domače tekme. Seveda se s predsednikom še občasno dobivava, vendar je nogometnih tem v najinih pogovorih bolj malo.

Če se še enkrat vrneva v leto 2006, ko je bilo tudi veliko skeptikov. Ideja o novem klubu je bila deležna posmeha, saj širša javnost ni verjela v uspeh. Po 15 letih uspešnega delovanja NK Bravo ste verjetno uspeli prepričati še zadnjega dvomljivca.

Danes o Bravu nihče ne govori več kot o muhi enodnevnici. Uspešno se razvijamo, nismo umeten klub in nismo zgodba denarja. Smo uspešna zgodba vseh ljudi vpetih v klub. Imamo zdravo jedro, ki ni odvisno od enega posameznika. Včasih so klub povezovali samo z mojim imenom, ampak meni to ni bilo nikoli všeč. Danes je vsem jasno, da je NK Bravo produkt, ki so ga ustvarili vsi, ki delajo v klubu. Brez sodelavcev jaz ničesar ne bi naredil.

Dokazali smo, da se lahko povsem na novo postavi klub, ki lahko dela dolgoročno in je na tak način tudi uspešen. Seveda pa je za to potrebno veliko časa.

Kje je skrivnost vaše življenske filozofije?

Pravzaprav ne poznam nobene skrivnosti. Sem človek, ki se zavedam, da sem z rojstvom dobil nič drugega kot zgolj priložnost, da sam soodločam kakšno življensko pot si bom izbral in kakšne odločitve bom sprejemal. Počasi sem si nabiral izkušnje in se iz njih učil. Ker sem spoznal, da na mnogih področjih po svojih kriterijih nikoli ne bom dovolj dober, sem pri projektih vedno iskal za posamezna področja zelo dobre sodelavce. Takšen sem povsod v poslovnem svetu in tako je tudi v nogometu.