Iz NK Bravo v svet: Intervju Matija Orbanić

Matija Orbanić se z Erzurumsporjem veseli naslova prvaka druge turške lige in uvrstitve v elitno Superligo. Hrvaški vratar, ki je pet let nosil dres NK Bravo, na zadnji tekmi zaradi poškodbe ni nastopil, a se bo na srečo kmalu vrnil na igrišča. O izjemni sezoni, življenju v Turčiji, klubu, ciljih in tudi o poškodbi pa več v naslednjem intervjuju.

Nora sezona. Z zadnjo tekmo ste prišli do naslova prvakov, dva kroga pred koncem, in si zagotovili uvrstitev v najmočnejšo turško ligo. Kakšna je bila pot do uspeha?

Na začetku sezone nam ni šlo vse po načrtih, saj smo bili kar nekaj časa oddaljeni od vrha. Najnižja pozicija, na kateri smo bili, je bilo sedmo mesto. V drugem delu sezone pa smo ujeli pravi ritem, začeli nizati zmage in se vzpenjati po lestvici vse do naslova prvakov.

Ni bilo lahko. Ko kdo pomisli na drugo turško ligo, jo pogosto opiše kot nekakšen “divji zahod” – v smislu, da lahko vsak premaga vsakogar, kar v veliki meri tudi drži, ampak liga je izjemno močna in nepredvidljiva. Zato smo še toliko bolj veseli, da nam je uspelo.

Kako si se navadil na novo okolje? Ko pomislimo na Turčijo, Erzurum verjetno ni prvo mesto, ki nam pride na misel. Tu so gore, sneg – in nogomet. Poleg tega mesto leži na 1757 metrih nadmorske višine.

Potreboval sem nekaj časa, da sem se privadil na nadmorsko višino. Na začetku priprav sem potreboval približno teden dni, da se je telo prilagodilo na manjšo količino kisika. Hitro sem ostal brez sape, a z vsakim treningom je bilo bolje.

Erzurum je sicer glavno smučarsko središče Turčije, snega je res veliko, a ima tudi nogomet pomembno mesto. Navijači so izjemno strastni, klub podpirajo na vsakem koraku. Veliko jih je tudi izven Erzuruma – v Istanbulu, Ankari, Bursi. Kamorkoli gremo, imamo podporo. Erzurumspor je res zelo priljubljen klub.

Koliko vam je pri prilagajanju pomagalo petletno obdobje pri NK Bravo?

Obdobje pri Bravu mi je zelo pomagalo pri začetku novega poglavja v karieri. Na nek način sta si kluba celo podobna – oba sta urejena, velik poudarek namenjata tudi družinskemu okolju. Ljudje so me odlično sprejeli, nasploh so zelo topli. Počutim se, kot da sem tukaj že dve ali tri leta.

Sezona se bo za ekipo končala s slavjem, za vas pa žal tudi s sanacijo poškodbe. Kaj se je zgodilo? Kako resna je poškodba?

Poškodbo sem staknil pred dvema krogoma, ko sem ob posredovanju obtičal v mreži. Na prvi pogled je izgledalo precej huje, kot se je izkazalo kasneje. Roka se mi je zapletla v mrežo in izpahnil sem si ramo.

Po dodatnih pregledih smo si oddahnili – nobena od glavnih vezi ni poškodovana, prav tako ni prišlo do mišične rupture. Sprva sem celo pomislil, da me čaka operacija, a na srečo ni nič hujšega. V približno mesecu dni bom že nared.

Kakšni so cilji za naprej? Ste z naslovom in uvrstitvijo v prvo ligo morda celo prehiteli načrte?

Ko sem prišel v klub, mi je bil predstavljen jasen projekt – cilj je bil vrnitev v prvo ligo. Klub je imel v preteklosti določene finančne težave in tudi prepoved prestopov, vendar je to zdaj za nami. Organiziranost kluba se je skozi sezono jasno pokazala.

Za naslednjo sezono konkretni cilji še niso povsem določeni, vendar je osnovni cilj obstanek v prvi ligi in vzpostavitev stabilnosti. Osebno bi izpad razumel kot neuspeh. Verjamem, da se bo klub dodatno okrepil in naredil vse, da doseže zastavljene cilje.