Iz dnevnika častnega predsednika - 1. del

Nogomet je v Ljubljani že pred leti zabeležil svoj jubilej, minilo je namreč več kot 100 let od začetka nogometne igre v prestolnici, v tem času je bilo spisano mnogo uspešnih klubskih zgodb z bogato tradicijo. Zgodba o NK Bravo je malce drugačna, saj postaja prepoznavna šele v najnovejšem obdobju. NK Bravo se namreč ne ponaša z bogato tradicijo, saj je bil ustanovljen šele v letu 2006, ko je v prvo tekmovalno sezono vstopil z dvema selekcijami mlajših nogometašev.

Moj cilj ni bil hiter uspeh, vodila me je vizija zgraditi športni klub vrednot, tako na nogometni kot tudi na osebnostni rasti svojih članov. Pri tem so me vodile lastne izkušnje in popolnoma jasna vizija, kakšen klub želim zgraditi. Začetek je temeljil na vključevanju zelo mladih nogometašev v najmlajših selekcijah, na strokovnim delu in dobrih medsebojnih odnosih, brez kakršnihkoli skrivnosti in z jasno postavljenimi cilji.



Seveda vedno ni bilo ne preprosto in ne brez težav. Nov klub z nenavadnim imenom sam po sebi ni vzbujal zaupanja, saj so vsi podobni poskusi običajno zelo hitro propadli in pravega zaupanja v novonastale zgodbe ni bilo. Bili so to časi, ko so v slovenskem nogometu tudi mnogi trenerji razmišljali bolj o svoji karieri kot o klubskem interesu. Veljalo je prepričanje, da se nič ne da spremeniti. Tudi zato je bila fluktuacija trenerjev kar številčna.

Filozofija novoustanovljenega kluba je temeljila na skupnem razvoju in usmeritvi v vzgojo mladih igralcev v lastni nogometni šoli. Korak za korakom, iz leta v leto, se je o Bravo postopoma širil glas o dobrem delu, še posebej seveda z mladimi nogometaši. Predno smo se resneje začeli ukvarjati s člansko ekipo, smo najprej osvojili tri naslove državnih prvakov v selekcijah mladinskega programa. Tako se je, navkljub vsem pomislekom, nogometna šola Bravo v konkurenci ljubljanskih klubov prebijala vedno višje.

V tekmovalni sezoni 2018/2019 se je NK Bravo za Olimpijo, po vseh kriterijih že prebil na 2.mesto vseh klubov na področju mesta Ljubljane. Med 11 tekmovalnimi selekcijami je kot zadnja, ki je pričela z delom, tudi članska ekipo AŠK Bravo postajala vedno bolj prepoznavna ljubljanska športna zgodba. Še posebej, ko se je prvič uvrstila v 2 SNL. Mnogi so si začeli zastavljati vprašanja, ali bo morda slovenska prestolnica po dolgih letih spet lahko imela dva prvoligaša.



O takšnem cilju si najpomembnejši sodelavci kluba pred začetkom aktualne sezone niso upali razmišljati niti potihoma. Še posebej po tem, ko je iz kluba v dobrem letu odšlo kar osem mladih nogometašev, nismo več imeli dovolj kvalitetnih mladih nogometašev, ki bi si realno zaslužili priložnost za igranje v članski konkurenci. Zato športnemu direktorju in strokovnemu svetu ni prestalo drugega, kot da k sodelovanju povabijo tudi nekatere starejše nogometaše, takšne, ki za ambicije uprav drugih klubov niso bili več v prvem planu.

Nova kombinirana zasedba mladih in starejših izkušenih je bila zadetek v polno. V 16 članski 2. SNL se je posledično ekipa AŠK Bravo že v svoji drugi sezoni začela enakovredno boriti z vsemi klubi, med katerimi so mnogi imeli tudi že prvoligaške izkušnje. Doma vzgojeni strokovni svet s sodelavci, ki so priložnost dobili prav v NK Bravo, so se znali povezati v čvrst kolektiv z zelo usklajenim delovanjem skupaj z nogometaši tvoriti pravo kombinacijo za uspeh. Prav ta njihova konstantnost je bila po mojem mnenju odločilna v boju z močno konkurenco v obliki nogometnih klubov iz Radomelj in Sežane.


Darko Klarič
častni predsednik NK Bravo

Foto: Arhiv NK Bravo; Sportida.com/Vid Ponikvar