Petrovič: Brez vsakodnevnega usklajevanja nam ne bi uspelo

Zgodovinsko sezono je zabeležila tudi ekipa Bravo Mastercard. Mladinska zasedba pod taktirko Tomaža Petroviča je sezono končala z najboljšo obrambo, drugim najboljšim napadom lige in seveda z naslovom državnih prvakov. Poglobljeno analizo in komentar sezone smo opravili z glavnim trenerjem ekipe.

Najprej čestitke ob osvojenem naslovu mladinskih prvakov. Je že mogoče podati objektivno oceno sezone ali je še vedno preveč čustev vpletenih v pogled nazaj?

Hvala za čestitke. Čustva so se umirila, naslov smo proslavili in zdaj delamo naprej. 



Čeprav se pogosto zdi, da je naslov posledica ene tekme, enega gola, temu ni tako. Gre za dolgotrajen proces, ki je bil uspešen.

Uspeh je seveda izjemen. Veseli smo, da nam je uspelo in da smo sezono izpeljali tako dobro. Naslov mladinskih prvakov, predvsem v tej novi obliki, nekaj pomeni – tako za klub kot za vse igralce. Ti so dobili najboljšo možno popotnico pred vstopom v članski nogomet. Dobili smo tudi potrditev, da je bila selekcija igralcev skozi pretekla leta pravilna. Realnost našega posla pa je takšna, da je treba hitro pozabiti na opravljeno delo in že razmišljati naprej. Ne glede na to, ali si prvak, zadnji ali deseti na lestvici – dela nikoli ne zmanjka.

So bili med sezono doseženi vsi zastavljeni cilji?

Vedno se da narediti več ali pa stvari opraviti bolje. Iz rezultatskega vidika smo dosegli največ. Kakšno tekmo bi lahko odigrali bolje, na drugih bi si zaslužili boljši izid. A na koncu smo zbrali največ točk, imeli drugi najboljši napad lige in najboljšo obrambo. Največji izziv pa so bili treningi, kjer smo vedno želeli narediti največ, kar se je dalo.

Kakšna je bila posebnost trenažnega procesa?

Med trenerji je potekalo vsakodnevno usklajevanje. Sam sem bil v vlogi glavnega trenerja mladinske ekipe, a pomemben delež k uspehu sta prispevala tudi trener članske ekipe Aleš Arnol s svojo ekipo ter trener kadetov Janez Ferk s pomočniki. Oba sta bila v proces dela z igralci vključena skoraj enako kot jaz. Če se malce pošalimo, so imeli igralci skozi sezono več glavnih trenerjev. Veliko naših mladincev je redno treniralo s člansko ekipo, posledično pa je bilo v mladinski selekciji kar nekaj kadetov.

Fante moram res pohvaliti, saj so ostali mentalno zelo zbrani. Z nekaterimi smo se morali tudi boriti, a vsi smo se zavedali, kako zahtevna je njihova vloga. Nekateri so imeli v petek mladinsko tekmo, v soboto aktivnosti s člansko ekipo, v nedeljo pa še tekmo kadetov. Če želimo narediti korak naprej, bomo morali tu najti ustrezno rešitev.


Za začetku sezone je bil ob Tomažu Petroviču v vlogi pomočnika Matjaž Miklič ...

Na eni strani težava, na drugi priložnost.

Drži. Proces treningov je bil nestabilen, a morda so ravno ti izzivi nekatere igralce še dodatno okrepili. Naša specifika spodbuja mlajše igralce k napredku. Lani smo imeli najmlajšo ekipo v mladinski konkurenci, letos pa smo sezono znova začeli kot najmlajši. Morda nas je spomladi kakšna ekipa prehitela, a ostali smo med najmlajšimi in kljub temu osvojili naslov.

Mladinci in kadeti so opravili veliko skupnih treningov, kar se je izkazalo za veliko prednost. Kakorkoli obrnemo – vedno obstajajo plusi in minusi, a na koncu odloča karakter igralca. Ob optimalnem procesu je lažje doseči pripravljenost, možnost poškodb se zmanjša in poveča se uigranost. Soočili smo se s težavami, jih skušali obrniti v svojo korist – in uspelo nam je.

Ne samo igralski kader, tudi strokovna ekipa je sredi sezone doživela spremembo.

Kot sem že omenil, je bila strokovna ekipa, ki je skrbela za mladince, zelo široka. Z Matjažem Mikličem sva kot trener in pomočnik sodelovala dobro sezono in pol. Sam je bil v klubu še nekoliko dlje in je odlično poznal razmere, igralce in sistem dela. Jeseni nas je zapustil, saj je bila ponudba iz Katarja izjemna. Veseli smo, ko naši trenerji naredijo korak naprej.

Spremembe pa vedno prinesejo izzive. Hitro smo morali najti rešitev in angažirali Žigo Orešiča. Skoraj čez noč je prevzel veliko nalog, a je izziv sprejel. Pomagali so tudi drugi trenerji in še enkrat – uspeh mladinske ekipe je rezultat usklajenega dela, odlične komunikacije in profesionalnega odnosa. Ekipa na klubu je tako poenotena, da se rešitve vedno najdejo.


... ob koncu sezone je vlogo pomočnika opravljal Žiga Orešič

Pogosto pozabimo, da so vaši igralci še vedno najstniki. V času številnih motenj in distrakcij je to še večji izziv. So skozi sezono potrebovali tudi življenjsko usmeritev?

Vsi potrebujemo nasvet ali usmeritev – ne glede na starost. Igralci imajo poleg nogometa še šolske obveznosti in druge odgovornosti. Usmerjanje teh fantov je ena izmed naših nalog. Igralci se med seboj razlikujejo – nekateri so bolj zreli karakterno, drugi bolj nogometno. Ključno je, da najdemo individualni pristop za vsakega in mu ponudimo tisto, kar v določenem trenutku potrebuje.

Kako daleč so vaši varovanci v procesu postajanja profesionalnih nogometašev? Se zavedajo, koliko truda to zahteva?

Mislim, da se še ne zavedajo dovolj, kaj vse je potrebno, da dosežeš profesionalno raven – a to je pri teh letih tudi razumljivo. Dolgo sem že trener in izkušnje kažejo, da večina igralcev verjame, da je pot lažja, kot v resnici je. Običajno uspejo tisti, ki so pripravljeni premagovati ovire.

Naši kadeti, ki so priključeni mladincem, že prej osvojijo pomembne lastnosti, ki jim bodo pomagale. Enako velja za mladince pri članih, ki hitreje nogometno odrastejo. Obenem imajo stik s profesionalci, ki so odličen vzor. To je privilegij, ki ga marsikdo ne zna dovolj ceniti.

Pozno poleti prihaja največja nagrada – mladinska Liga prvakov.

Poskušali bomo k izzivu pristopiti brez prevelikih pričakovanj. Želimo si odigrati čim več tekem, da igralci dobijo novo izkušnjo in mednarodni vpogled. Veliko bo odvisno od žreba, a jasno je, da jim bo izziv pomagal pri zrelostnem preboju. To je tudi dodatna priložnost, da se postavijo v nogometno izložbo.

Kaj prinaša sezona po osvojenem prvenstvu?

Ostajamo na realnih tleh. Nadaljevali bomo z enako filozofijo, ki nas je pripeljala do uspeha. Če bi bili peti, dvanajsti ali zadnji – verjamemo v svoj način dela. Fokus bomo znova usmerili na vsakodnevno delo. Pasti bo zagotovo dovolj, kot jih je vsako sezono, a ključ je v zrelosti razmišljanja in kontinuiteti dela.

Tudi kadeti in starejši dečki so pustili pomemben pečat.

Ker je veliko kadetov igralo za mladince, smo imeli v kadetski selekciji eno najmlajših ekip. Ta se je skozi sezono dvigovala, veliko igralcev je napredovalo in bilo vpoklicanih v reprezentance. Preko individualnega napredka je napredovala tudi ekipa, kar se je poznalo na rezultatih.

V selekciji U15 smo sredi sezone zamenjali trenerja. Matej Drobnič je odšel v mlajše reprezentance, v klub pa se je po nekaj letih vrnil Aljaž Gornik. Z njegovim znanjem in izkušnjami so starejši dečki uspešno prebrodili spremembo. Ob dobrih predstavah v prvenstvu (končno 6. mesto) se je ekipa udeležila tudi močnega mednarodnega turnirja v Franciji.

Z delom in napredkom smo lahko zadovoljni, a kot rečeno – v nogometu se nikoli ne smeš ustaviti. Naslednja sezona je pred vrati in želimo nadgraditi doseženo.



MH
Foto: Rok Cizelj