Peter Kocjančič

Kot nam je povedal sam, je svojo nogometno pot začel v »najbolj nogometni vasici v Sloveniji«, v Dekanih, kjer je dal skozi vse mlajše selekcije, nato pa zaigral tudi na nekaj članskih tekmah v 3. SNL – zahod. Zaradi študija in težav s poškodbami se je njegova igralska kariera končala zelo hitro, a nikdar ni bilo dvoma, da ne bi ostal v nogometu. »Odločil sem se, da se bom poskusil kot trener,« je povedal in dodal, da je začel kot pomočnik v domačih Dekanih, najprej pri mlajših, nato še pri članih, nakar se je na pobudo in povabilo Matjaža Jakliča (za kar se mu najlepše zahvaljuje) preselil k ND Ilirija 1911 in prevzel svojo prvo lastno ekipo. Hkrati s tem je tri sezone delal tudi v sklopu Otroške nogometne šole (ONŠ) Ljubljana, v zadnjem letu pa je deloval še v nogometnem razredu na gimnaziji Ljubljana Šiška, kjer je bil pomočnik selektorja reprezentance do 17 let Miloša Kostiča.

Peter, čestitke ob prihodu v klub. Zakaj ste se odločili za zamenjavo delovnega okolja?
Po treh letih dela v ND Iliriji 1911 sem spoznal, da je prišel čas za zamenjavo nogometne sredine, saj sem želel narediti korak naprej v svoji trenerski karieri. Ko me je vodja mladinskega programa Dejan Kopasič povabil na razgovor, nisem preveč okleval in hitro sprejel nov izziv. Verjamem, da sem se odločil pravilno.

Kako se počutite v klubu po prvih delovnih dneh?
Po prvem tednu dela v klubu lahko rečem, da so občutki fenomenalni. Zelo dobro smo se ujeli s trenerji, saj se veliko pogovarjamo, si svetujemo in tako skupaj pomagamo fantom pri individualnemu ter posledično ekipnem napredku. Omenil bi organiziranost kluba, ki  je res vrhunska. Upam in verjamem, da bo bilo tako tudi v prihodnje.

Peter se je takoj odlično ujel z novimi sodelavci. Utrinek je s sredinega testiranja selekcij od U-13 do U-18.

Kakšen vtis ste o klubu dobili prej, »od zunaj«? Se vam zdi, da delamo dobro?
Vsak ima o tem svoje mnenje. Tudi sam se marsikaj slišal in si mislil svoje, toda dokler nečesa ne doživiš, težko objektivno ocenjuješ. Zdaj, ko sem tukaj, mi je bilo hitro jasno, da gre za vrhunsko organiziran klub, kar je osnova za sistematično in načrtno delo, ki je značilno za NK Bravo. Takšnih klubov je v Sloveniji žal zelo malo.

Trenutno delujete pri mladincih, kjer ste drugi trener, avgusta pa začnete trenirati tudi ekipo U-10, kjer boste glavni trener. Kaj pričakujete od nove sezone v obeh selekcijah?
Zelo sem zadovoljen, da imam že na začetku možnost sodelovati pri mladinski ekipi, ki bo nastopala v 1. SML, in s trenerjem Goranom Stankovičem, pri katerem se bom lahko še veliko naučil in napredoval. Po prvih treningih sodeč gre za zelo dobro ekipo, za »prave« fante, ki se jim vidi, da vedo kaj hočejo. Verjamem, da bodo še naprej tako zavzeti in marljivi na treningih ter posledično postali še boljši nogometaši in bili maksimalno pripravljeni za »prestop« med člane.
Za »desetko« zelo težko kaj konkretno rečem, saj se še ne poznamo. Verjamem pa, da bo vsak posameznik še nadgradil svoje znanje iz preteklih sezon in napredoval. Poudarek bo na individualnemu razvoju posameznika v smislu razvijanja motoričnih sposobnosti in tehničnih elementov nogometne igre.

Kaj je po vašem mnenju v letu, ki prihaja, najbolj pomembno za igralce U-18, kaj za igralce U-10?
Za mladinsko selekcijo se mi zdi zelo pomemben kolektiv. Če bo ta »pravi«, verjamem v super uspešno sezono. Pri »desetki« se mi zdi najbolj pomembno, da bodo otroci še bolj vzljubili nogomet ter se z njim ukvarjali tudi, ko ne bo treningov.

Kako bi se opisali kot trener?
Zelo nerad se opisujem, zato to prepuščam drugim. Verjamem v načrtno in sistematično delo, kar je za NK Bravo značilno, zato komaj čakam, da se začnejo tudi treningi selekcije U-10.

Peter (desno) je trener ekipe U-10 in drugi trener mladincev. Levo prvi trener mladincev Goran Stankovič.

Kakšne so vaše dolgoročne trenerske ambicije?
Tako kot vsak mlad trener si tudi jaz želim čim več, toda ne želim prehitevati časa. Želim iti stopnico po stopnico, zato verjamem, da se lahko še ogromno naučim in napredujem. Trenutno se vidim kot trener mlajših selekcij v NK Bravo. Kaj bo čez nekaj let, bo pokazal čas. Najbolj pomembno se mi zdi to, da neizmerno uživam v delu, ki ga počnem.

Kakšno prihodnost napovedujete NK Bravo?
S takšnim strokovnim in načrtnim delom se ni potrebno bati za prihodnost kluba. Upam, da bom lahko tudi sam pomagal pri še večjem razvoju in napredku v naslednjih letih. Želim si tudi, da bi NK Bravo čim prej zaigral s svojimi igralci v 1. SNL.

Kaj pa spletna stran, kako vam je všeč?
Priznam, da sem že prej kar pogosto obiskoval spletno stran NK Bravo in videl, da se zelo trudite, za kar si zaslužite vse čestitke. Tako glede ažurnih obvestil, intervjujev z igralci in trenerji ter fotografijami, ki dajo fantom še dodaten motiv za še boljše delo na treningih. Želim vam še naprej tako dobro in uspešno delo!

L. M. in G. M.
Foto: Martin Rigler