Rok Golob

Rok je svojo nogometno udejstvovanje začel pri nogometnemu klubu Slovan. »Klub je bil takrat z vidika dela z mladimi in produciranja talentiranih igralcev zagotovo vodilni klub v Sloveniji,« je povedal naš novi trener, ki se je kasneje, pri kadetih, pridružil Factorju. »Slovan je postopoma umiral, kar je bila verjetno posledica spremenjenega odnosa družbe do športa po osamosvojitvi,« je pojasnil Golob, ki je bil že kot mladinec večkrat priključen članskemu moštvu (2. SNL). Še kot mladinec je nekdanji član mlajših reprezentanc MNZ Ljubljana ter kadetske in mladinske reprezentance Slovenije prestopil v Aluminij iz Kidričevega, od koder bi kmalu naredil še stopničko višje – vse je bilo dogovorjeno za prestop v najtrofejnejši slovenski klub, NK Maribor. »To je bila zame velika čast, saj je v tistem času klub z uvrstitvijo v ligo prvakov doživljal svoje največje uspehe,« se je zimskih priprav pri vijoličastim spomnil Golob, ki mu je težka poškodba prepone preprečila nadaljnji igralski napredek. Zaradi tega in zaradi študijskih obveznosti se je po poškodbi priključil kranjskemu Triglavu, ki si je takrat utiral pot iz druge v prvo ligo. »Na moje veliko razočaranja je bila poškodba prehuda in sem pri 21 letih  po nekajkratnih poizkusih vrnitve prenehal z  aktivnim igranjem nogometa. Želenega in mogoče pričakovanega vrhunca kot igralec nisem dosegel,« se preteklosti z nekoliko grenkobe spominja Golob, ki je vseeno izredno ponosen na to, da je bil član (uspešnih) mladih slovenskih reprezentanc, hkrati pa mu je v dresu Factorja na mednarodnih nogometnih turnirjih uspelo igrati in zadevati tudi proti takim ekipam, kot so AC Milan, Inter, Torino, Sampdoria, Parma, Watford, Bayern München …

Roka smo intervjuvali kmalu po tem, ko je 20. julija prvič uradno opravil trening z nogometaši Brava. 

Rok, od začetka sezone 2009/10 ste trener pri NK Bravo. Kako je prišlo do sodelovanja?
Pred letošnjo sezono sem se priključil ekipi trenerjev NK Bravo Publikum, kar si štejem v posebno čast. Vodja mladinskega programa Tomaž Petrovič me je na predlog nekaterih trenerjev povabil na informativni sestanek. Predpostavljam, da tudi zaradi dosedanjega uspešnega dela pri ND Ilirija in v reprezentancah MNZ Ljubljana.

Zakaj ste se odločili za prihod?
Razlogi za prihod v institucijo Bravo Publikum, ki predstavlja v slovenskem nogometnem prostoru pravo osvežitev, so že sami po sebi umevni. Navdušil me je uvodni pogovor s Tomažem Petrovičem, ki mi je na način, ki mu do sedaj še nisem bil priča, predstavil celoten sistem, vizijo kluba ter način dela. Nisem bil presenečen toliko nad vsebino pogovora, saj sem imel sam podobne zamisli glede organizacijskega in strokovnega modela kluba. Navdušen sem bil nad načinom njegovega govora, iz katerega je bilo razvidno, da ljudje v temu klubu resnično delajo z ljubeznijo do nogometa in da je ta klub del njih in njihovega življenja. Samo tako lahko postane klub dejansko »sveti klub« in se doseže klubska pripadnost. V številnih nogometnih sredinah v Sloveniji gre bolj za zadovoljevanje lastnih interesov in jim je razvoj nogometašev sekundarnega pomena ali pa jim sploh ni. No, seveda pa je tukaj pomemben faktor tudi znanje. Takšne sredine – v skorajda vseh pogledih se močno razlikujejo od NK Bravo – so posledično na dolgi rok neproduktivne in neprijazne za napredek igralcev. Lahko pa se dosegajo za slovenske razmere povprečni rezultati.       

Kako bi opisali svoje prve vtise v klubu?
Vtisi so popolnoma v skladu s pričakovanji. Navdušili so me odnosi znotraj trenerskega kadra in način vodenja. Veseli me, da bom pridobival nadaljnje trenersko znanje v družbi tako kvalitetnih trenerjev. Kot primer naj navedem, da se na vsakem treningu Tomaža Petroviča, Timoteja Kranjca ali Dejana Kopasiča lahko naučiš nekaj novega. In to je po mojem mnenju vodilo za nenehen in vsakodneven napredek. Tukaj moram omeniti še upravno-organizacijski del, ki nam nudi izjemne pogoje za delo in, kjer so na mestih sposobni ljudje z vizijo, ki so se že uspešno dokazali na različnih področjih. Sistem uspešno deluje v celoti, pozabil pa sem omeniti še zdravniško službo. Moj scenarij, da sem moral prekiniti nogometno kariero zaradi poškodbe prepone, v NK Bravo Publikum ne bi bil mogoč.

V nogometnem klubu in nogometni šoli Bravo Publikum je zelo poudarjena strokovna plat. Kako gledate na tovrsten ustroj kluba?
Bom na to vprašanje odgovoril zelo na kratko. Ne poznam resnega in na dolgi rok uspešnega kluba na svetu, ki ne bi prisegal na strokovnost in usposobljenost lastnega kadra. Po mojem mnenju za uspešno delo v nogometu prevladuje praksa oz. praktično delo, ki pa mora biti podkrepljeno s predhodnim teoretičnim znanjem.

Poleg tega, da pomagate Dejanu Kopasiču pri delu z mladinci, ste tudi glavni trener ekipe U-11. Kateri so glavni cilji povezani s to ekipo v prihajajoči sezoni?
Veseli me, da sva z Dejanom trenerja mladinske ekipe, saj je bil ravno on tisti, ki je imel pomembno vlogo pri mojem prihodu v ta klub, za kar sem mu še posebno hvaležen. Tudi najin odnos in vodenje temelji na relativno enakovrednem nivoju, saj se vse pomembnejše odločitve sprejemajo po skupnem razmisleku, tudi naloge v izvajanju treningov so porazdeljene, tako da se najin odnos bistveno razlikuje od klasičnega odnosa glavni trener - pomožni trener in pogosto sploh nimam občutka, kdo pomaga komu, tako da najino sodelovanje ne temelji izključno na medsebojni pomoči. Poleg treniranja ekipe U-18 opravljam še vlogo trenerja U-11, kjer gre za skupino izjemno talentiranih fantov. Za cilj sem si postavil nadaljevanje Dejanovega izredno uspešnega dela v smislu kontinuitete in nadgradnje učno-trenažnega procesa, osvojiti in preseči nogometno znanje za to starostno kategorijo, ter na koncu tudi naša uspešna predstavitev na mednarodnem turnirju Ljubljana Open 2010.

Kakšno filozofijo nogometa zagovarjate kot trener?
Filozofija v nogometu po mojem prepričanju ni ravno posrečen termin, saj ima  negativno konotacijo, ki se navezuje na filozofijo, ki govori zgolj o premišljevanju in razglabljanju o najrazličnejših zakonitostih narave in človeške družbe. Mogoče je bolj primerna za področje taktike, drugače pa je nogomet preveč kompleksen, da bi se ga omejevalo na takšen način. Bolj primerno se mi zdi govoriti o vodilu vsakega posameznika, načinu dela in vrednotnemu ustroju. Če me sprašujete po temu, je vodilo za moje delo, da so dejanja pomembnejša od samega govorjenja. To pri mnogih ljudeh zelo pogrešam, saj so  številni zelo močni na besedah in bistveno manj v ostalem. Drugače sem pa pristaš sistematičnega, poštenega in trdega dela, seveda pa je tukaj pomemben tudi talent, zato v klubu Bravo Publikum posvečamo velik del pozornosti nenehnemu procesu selekcioniranja.  Če sem  narobe razumel vaše vprašanje in ste me povprašali po modelu igre in mojem taktičnem razmišljanju, pa zagovarjam agresivno, napadalno in kombinatorno igro.

Kakšne so vaše trenerske ambicije?
Moje trenerske ambicije so trenutno vezane izključno na NK Bravo Publikum v smislu sodelovanja v procesu ustvarjanja vrhunskih igralcev.

Imate kakšno posebno sporočilo za naše bralce?
Mogoče za nekatere zgolj izrabljena floskula, vendar pa zame misel v katero verjamem z vsem srcem in se glasi: »Samo skupaj smo močni in v našem primeru lahko postanemo celo najmočnejši!« To je edina pot za dosego nekaj vrhunskega in izjemnega.

L. M.
Foto: Martin Rigler