2.6.2019

Iz dnevnika častnega predsednika - 3. del

Moram priznati, da se v povezavi z rezultati ekipe AŠK Bravo nikoli nisem posebno obremenjeval. Moja doktrina je bila vedno omogočiti drugim, da uresničijo svoje sanje. Sam namreč te možnosti nisem imel, saj sem si za svojo strast zamislil napačen in drag avtomobilski šport. Šele kasneje sem spoznal, da sam pri svojih sanjah nisem bil realen.

Mnogo kasneje, ko sem sam postal sponzor in mecen ter ustanovil klub, sem to storil iz poslanstva pomagati mladim na njihovi poti. Izkazalo se je, da mladi hitro odraščajo in imajo svoje cilje ter prioritete, nasvetov pa praviloma ne marajo. Spoznal sem, da jim nogometna šola Bravo zaenkrat predstavlja le košček poti na njihovi karieri. Bolj kot moje so torej pomembne njihove ambicije in ambicije trenerjev, ki jih vodijo.



Kljub vsem izkušnjam sem se vedno bolj zavedal, da bo moja nogometna zgodba zgolj kot poslanstvo morala postati zgodovina. Če želim kaj več, mora to postati zelo resen poslovni model, pa vendar hkrati znati poskrbeti za finančno plat delovanja. Ni nenavadno, da to uspe le redkim, še manjše pa je število tistih, ki jim uspe finančno pozitivno poslovati. Morebitna uvrstitev v 1.ligo je postajala po 22. odigranih krogih vedno bolj resna in ne več nemogoča opcija. Vedno bolj sem se zavedal, kakšne vse probleme bi ta uspeh potegnil za seboj.

Ampak takrat tisto noč po zmagi nad Nafto, sem se bolj kot kadarkoli doslej zavedal, da bo v primeru napredovanja nujno nastopil čas za spremembe. Na nek način mi je bilo po svoje vseeno, ali se bomo uvrstili v 1. ligo, ali pa bomo še najprej ostali udeleženci 2. SNL. Vsaka od opcij je imela svoje prednosti in naloge, na katere je potrebno biti pripravljen. Vedno bolj pa sem spoznal, da moram biti na oba scenarija sam najbolj pripravljen. Težava je bila v tem, da s to dilemo, razen najtesnejših sodelavcev, pravzaprav nisem mogel nobenega posebej obremenjevati. Po eni strani jih ima večina razumljivo vedno en sam cilj, sam pa sem videl tudi probleme, povezane z realizacijo tega cilja.

Res ne privoščim nikomur, da bi bil tedaj v moji koži. Je bolje zmagati ali izgubiti res nikoli ne bi smelo biti vprašanje. Seveda pa je nekaj povsem drugega prevzeti odgovornost za takšno odločitev in realizacijo celotnega proračuna kluba v 1. SNL. Jaz sem namreč tisti, ki sem ustanovil klub. V športu je med zdravo pametjo, poslovno logiko in čustvi zelo težko postaviti ustrezno ločnico. Mnogo lažje je v poslu realno načrtovati, v športu pa se marsikaj zgodi iracionalno. Bistvena razlika je, ali se žoga od vratnice odbije izven gola ali pa v mrežo. Razlika je tudi v stroških, kajti uspehi v poslu običajno pomenijo več prihodka, v športu pa predvsem več odhodkov.

Toda takrat v prvi polovici aprila je bilo do 1. SNL po svoje še blizu, hkrati pa tudi še zelo daleč. Vedeli smo, da bodo odločale malenkosti, ki pa lahko usodno vplivajo na končni rezultat. Želel sem sicer ostati miren, toda postajal sem vedno bolj nemiren.

Preberite še:
Iz dnevnika častnega predsednika - 1. del
Iz dnevnika častnega predsednika - 2. del



Darko Klarič
častni predsednik NK Bravo

Foto: Pino Gašperšič

SPONZORJI

BRAVO MALČKI, KUL NAVIJAČ, BRAVO NOGOMETNA IZKUŠNJA

SPONZORJI IN PODPORNIKI