Darko Klarič: Čestitke vsem, ki skupaj pišejo našo nogometno zgodbo

Vanja Drkušić je naslednja izmed uspešnih zgodb procesa NK Bravo. Gre za igralca, ki ga je nogometni sistem sicer hitro sprejel, a ga zelo hitro tudi pustil teči ob strani. Pri NK Bravo so trenerji spoznali njegov neomajni karakter, mu ponudili priložnost in ga s tem vrnili na tirnice nogometnega uspeha. Danes Vanja igra za ruski PFC Sochi, kjer tudi nosi kapetanski trak, medtem ko je bil še decembra 2021 kapetan članske ekipe NK Bravo.

Kmalu bo minilo eno leto odkar ste odigrali zadnjo tekmo za NK Bravo. Čas hitro beži, kajne? 

Neverjetno hitro. Človek se mora kar malce ustaviti in pomisliti na vse, kar se je zgodilo v enem letu. Spomini z dresom Brava na telesu so še živi in težko si je zamisliti, da je naokoli že leto dni.

Koliko vas misli ponesejo na pot, ki ste jo morali prehoditi? Je sploh kaj časa za retrospektivo?

Zaradi vsakodnevnih obveznosti dejansko ne razmišljam o tem, kako so se stvari odvijale. Sem pa vsekakor ponosen na svojo pot in vesel, da so se mi stvari v zadnjem obdobju poklopile. V preteklosti morda nisem imel toliko sreče. Še zdaleč pa nisem zadovoljil svojih nogometnih ambicij.

Tujina vam ni tuja. V Bravo in Slovenijo ste se vrnili po štiriletnem popotovanju na Nizozemskem in Italiji. Je bila želja po vrnitvi v tujino prisotna že prvi dan vrnitve v Slovenijo?

Ob prihodu v Bravo nisem razmišljal o ponovni selitvi v tujino. V prvi vrsti sem želel dobiti priložnost za igranje nogometa ter znova začutiti veselje na igrišču. To je bil moj poglavitni cilj in želja ob vrnitvi v Slovenijo. 

Kako »težka je bila glava« ob prihodu v Bravo?

Pred prihodom v Bravo sem bil v kar težjem obdobju. V nogometnem smislu mi ni šlo vse po načrtih. Zavedal sem se, da je igranje za Bravo morda moja zadnja priložnost, da vzamem nekaj iz nogometa in mi v njem uspe. Zdelo se je, da so bila vsa leta odrekanja povsem zaman. Zaradi tega sem si naložil kar nekaj pritiska. Želel sem si dokazati, da sem dober, imam kakovost in lahko igram na visokem nivoju. Pri tem so mi zelo pomagali tudi družina, dekle, prijatelji in vsi ostali, ki so verjeli vame.

Če pogledamo nazaj, katere poteze v NK Bravo so bile ključne za vaš napredek?

Najprej sem moral spremeniti svojo miselnost. Sprejeti sem moral svoj položaj in dejstvo, da sem se vrnil domov. Ko je bila glava na mestu, so delovale tudi stvari na igrišču. Ob mojem prihodu in prihodu še nekaterih drugih fantov je imel Bravo zares izjemno ekipo, kar se je ka zalo tudi na rezultatih. Skavting kluba je opravil zares odlično delo, saj smo bili na enem mestu zbrani uspeha lačni fanti, ki smo si bili tudi karakterno zelo podobni.

Igrali smo dobro in imeli smo odlično atmosfero v slačilnici. Ta dobra energija se je prenašala med vsemi v klubu in iz sezone v sezono smo vsi v klubu napredovali. Med sezonami se je nekaj obrazov sicer zamenjalo, ampak to družinsko vzdušje je ostalo. Takšna klima v samem klubu je zares nekaj posebnega in pripomore tudi pri individualnem napredku vseh igralcev.



Katero lekcijo ste dobili, oziroma kaj ste se naučili skozi proces Brava?

Veliko je bilo lekcij, ampak najpomembnejša se mi zdi ta, da v skupinskem športu vsi delamo za skupni cilj. Trenerji so nam to uspeli vnesti pod kožo in tako smo si vsi skupaj želeli isto stvar. Ob tem bi izpostavil tudi dejstvo, da se kljub dobrim predstavam in nizu zmag nikoli nismo zadovoljili. Vselej smo si želeli več, še gol več, še eno dobre tekme več. In to je značilnost velikih klubov. 

Ponujanje priložnosti mladim je filozofija Brava, ampak to je zgolj polovica uspeha posameznika. Priložnost je treba zagrabiti in iz nje potegniti največ.

Nič ni samoumevno. Tudi priložnost pri Bravu ne. Res je, mladi v NK Bravo dobijo čas za dokazovanje in priložnost za igranje v najmočnejši ligi v Sloveniji. A iz te priložnosti moraš tudi nekaj narediti. Zanašati se na veliko število priložnosti in da boš pač izkoristil naslednjo, je zgrešeno. Vem, da je tu vpletenih veliko živcev in nervoze. Toda na koncu je potrebno dokazati, da si si priložnost zaslužil.

Z vašo zgodbo ste postali inspiracija drugim mladim nogometašem. Odskočiti iz povprečja in dobiti priložnost v veliki, bogati sredini je želja vsakogar.

Vsak, ki v mladih letih začne igrati nogomet, ima zagotovo željo enkrat zaigrati v dobrih ligah in na visokem nivoju. Ampak le redkim uspe. Zato je zares pomembno, da vsak dan izkoristiš za napredek, na vsakem treningu delaš po najboljših močeh, razmišljaš o nasvetih in dobronamernih kritikah ter iz tega potegneš čim več.

Kaj polagate na srce vsem mladim igralcem Brava in drugih klubov? Katero načelo je vas pripeljalo do uspeha?

Ko veliko ljudi ni verjelo, da mi lahko uspe, sem še naprej verjel vase. Mladim igralcem bi sporočil, da je prav ta vera v svojo kakovost zelo pomembna. Kdo bo verjel vate, če sam ne verjameš v to, kar počneš? Seveda pa ne gre brez trdega
dela in predajanja nogometu.