Dejan Močnik je v NK Bravo vse od ustanovitve kluba. Začel je kot trener, nato je prevzel vodenje mladinskega programa, danes pa v vlogi športnega direktorja bdi nad delovanjem najmlajšega slovenskega prvoligaša. 

2006 - USTANOVITEV KLUBA

Leta 2006 je celotna ljubljanska javnost nekoliko postrani gledala na ustanovitev NK Bravo. Vsi so govorili o projektu, ki ne bo zdržal in bo bo hitro padel v pozabo. Imeli smo željo, ambicije in voljo. Na pobudo staršev smo ustanovili selekcijo U12 in ji priključili še selekcijo U10. Praktično brez kadra, brez igrišč, ki smo jih zagotovili z najemom, smo se podali v projekt in vanj močno verjeli. Bilo je težko, a s trdim delom nam je uspelo začeti sijajno zgodbo.

2013 - SESTAVA PIRAMIDE IN USTANOVITEV ČLANSKE EKIPE

Zelo hitro smo uspeli sestaviti celotno piramido selekcij v mlajših selekcijah. V vsega štirih letih smo se s selekcijami U15, U17 in U19 uvrstili v prvo slovensko ligo. Skozi leta smo dobili več potrditev, da smo postavili dobre temelje nogometne šole, ki jih še danes negujemo in vzdržujemo.

Nadaljevanje razvoja mladinske selekcije nas je kasneje pripeljalo tudi do logične ustanovitve članske ekipe. Tudi na tem področju smo začeli počasi in skromno, nismo šli z glavo skozi zid. Borili smo se s slabimi pogoji za delo, tudi naše kvalitetne igralce iz mladinske selekcije je bilo težko prepričati, da igrajo v peti, četrti in tretji ligi. Mislim, da nam je ravno v pravem trenutku uspel preboj v drugo ligo, saj so takrat v članski ekipi tisto pravo priložnost dobili fantje letnika 1999 in 2000. Igranje z mladimi igralci je bila vselej naša pot razvoja.

2019 - IGRANJE V ELITI SLOVENSKEGA NOGOMETA

Ko se je klub ustanavljal, je bilo igranje v prvi slovenski ligi zgolj vizija, nek oddaljen cilj. Do profesionalne ravni smo prišli z organsko rastjo na vseh področjih. Je pa res, da je bilo treba znotraj kluba sprejeti določene ukrepe, da se tudi članska ekipa enakovredno bori za točke v prvi ligi. Morda se komu zdi igranje v prvi ligi enostavno, a še zdaleč ni tako. Že tekmovati je težko, preživeti pa še težje.

Tisto kar mi daje največ zadovoljstva je zagotovo sledenje filozofiji, ki smo jo postavili ob samem začetku delovanja. Seveda smo se prilagajali, popravljali in sklepali kompromise, ampak vseskozi je naša rdeča nit ostajala neomajna.

NASLEDNJI MEJNIK POVEZAN Z NOVIM STADIONOM

Že vrsto let se pogovarjamo in razmišljamo o naslednjih korakih. Najbolj pereča vprašanja se nanašajo na nogometno šolo, kjer smo že pred časom naleteli na določene limite. Številka otrok v naši nogometni šoli se giblje pri okoli 200. V prihodnosti bi želeli imeti po dve ekipi do selekcije U10. Trenutno smo na tem področju omejeni zaradi pomanjkanja igrišč. Primanjkuje nam kapacitet za treninge in dokler bodo pogoji za delo ostali nespremenjeni tudi same širitve nogometne šole ne bo.

Število otrok v klubu torej ostaja že dlje časa nespremenjeno, smo pa v tem istem obdobju nadgradili številna druga področja. V prvi vrsti si želimo vsem otrokom ponuditi čim boljše pogoje na treningih in zato imamo v vsaki selekciji vsaj po dva trenerja. Okrepili in nadgradili smo zdravniško službo znotraj kluba, že štiri leta sodelujemo tudi s športnim psihologom, višje standarde pa zasledujemo tudi pri fizični pripravi igralcev.

V klubu je bilo vselej dovolj posluha za smiselne in strokovno podprte ideje. Strokovni kader je tisti, ki ustvarja, ki nenazadnje lahko pomeni dodano vrednost. Želeli bi si še kakšnega trenerja ali strokovnjaka, kar pa je povezano s financami.

Nov mejnik v razvoju kluba bo zagotovo povezan z novo infrastrukturo. O prenovi stadiona in okolice se govori že dlje časa in upam, da se stvari izpeljejo čim prej. Seveda do takrat moramo obstati in preživeti na najvišjem tekmovalnem nivoju.