Jevšenak: Na začetku je bilo vse težko

Nekdanji član NK Bravo, reprezentant Slovenije do 21 leta, zmagovalec mladinske lige prvakov in zmagovalec mladinskega klubskega svetovnega prvenstva. Vse to in še več je Žan Jevšenak.

Na Portugalsko se je odpravil še pred polnoletnostjo in poskrbel za enega izmed največjih prestopov v zgodovini NK Bravo. Toda svoje ponujene priložnosti ni jemal kot samoumevne. S trdim in zagnanim delom si je priboril zaupanje trenerjev, soigralcev in navijačev. Veliko mladih slovenskih talentov je v širnem nogometnem svetu, a le redkim uspe. »Jevši« prav gotovo je.

Žan najprej čestitke za izjemno lansko sezono. Postali ste prvak mladinske Lige prvakov ob tem pa ste z ekipo osvojil tudi krstno izvedbo obračuna med južnoameriškim in evropskim mladinskim klubskim prvakom. Ste že dojeli uspeh lanske sezone? 

Iskreno takoj prvi trenutek nisem dojemal, da sem to dosegel, ampak po kakšni prespani noči sem bil seveda ponosen na vse svoje soigralce in trenerje. Ob tem pa sem prvi Slovenec, ki je osvojil ti dve tekmovanji.

Če greva najprej na Ligo prvakov. Za Benfico je bil letošnji finale že četrti v osmih izvedbah celotnega tekmovanja. Je bilo zaradi tega skozi sezono kaj več pritiska? Se je od mladih fantov pričakoval uspeh?

Po prvi tekmi, ki smo jo izgubili v Kijevu, nihče ni verjel, da lahko osvojimo mladinsko ligo prvakov. Vendar smo točno vedeli, kaj želimo. Tekmo za tekmo smo dokazovali ter verjeli, da nam lahko uspe. Drži. Benfica je bila že trikrat v finalu, ampak šele v četrtem poskusu se je izšlo. Smo prva generacija, ki ji je uspelo osvojiti naslov v mladinski ligi prvakov.

Katera tekma je bila najbolj razburljiva, če odštejemo veliki finale proti Salzburgu?

Ne morem izpostaviti ene same tekme, saj so bile vse tekme po napredovanju iz skupine zelo razburljive. Že tekma proti večnemu rivalu Sportingu je bila nekaj posebnega. S to zmago smo se uvrstili v polfinale z Juventusom, kjer je bilo polno preobratov in čustev. Z zmago po enajstmetrovkah smo se uvrstili v finale, ki smo si ga seveda vsi po tiho želeli osvojiti.

Kako je bilo na dan finala?

Na dan finala smo bili vsi malo živčni ampak prepričani, da nam lahko uspe. 

Rdeče bike ste razbili. Ste bili presenečeni, da ste finale dobili kar s 6:0?

Seveda noben ni pričakoval, da bomo tako visoko zmagali. Finalno tekmo smo zares odigrali tako kot smo se dogovorili. Delovala je sleherna malenkost in na koncu se je to odrazilo tudi na končnem rezultatu.

Kako pa je bilo po tekmi? Čestitke so verjetno letele iz vseh koncev.

Z ekipo smo seveda rajali do jutranjih ur, saj je tak dosežek res nekaj posebnega. Večina mojih vrstnikov nima niti priložnosti za igranje v tem tekmovanju, kaj šele, da se poteguje za naslov prvaka. Res sem hvaležen, da imam to priložnost. Čestitke so prišle najprej iz strani mojih najbližjih in seveda vseh prijateljev. 

Za nagrado ste dobili še pot v Urugvaj. V sodelovanju UEFA in CONMEBOL sta se prvič pomerila mladinski prvak Cope Libertadores in Lige prvakov.

Res je. Kot prva generacija smo si z zmago priborili še tekmo za mladinskega svetovnega prvaka. Seveda smo vsi želeli postati prvi zmagovalci novega tekmovanja. Vedeli smo, da nas čaka nova tekma, nova priložnost dokazovanja in to pred neverjetno množico navijačev nasprotne ekipe. Ampak to nas je samo še dodatno podžgalo, da zaigramo kot znamo.

Na stadionu je bilo več kot 40.000 gledalcev. Verjetno je šlo za veliko stvar v Montevideu. Kako so vas sprejeli v Južni Ameriki?

Sprejeli so nas gostoljubno. Vsi so bili prijazni, vendar je bilo zaradi varnosti okoli nas vedno veliko tudi policije. Na dan tekme se je čutila dodatna napetost. Ulice so bile polne, šlo je za nogometni praznik. Pričakovali smo veliko ljudi in atmosfera je bila zares odlična.

Z vsemi uspehi trkate na vrata članske ekipe, a kljub temu je že zdaj moč reči, da ste v tujini izjemno uspešni. Kakšno je vaše načelo?

Vsak dan se trudim po najboljših močeh. Vsak dan, vsak trening in vsaka tekma je novo dokazovanje. Po treh letih na Portugalskem sem zadovoljen s svojim delom, seveda pa si želim še več. Prva želja je zagotovo zaigrati za člansko ekipo Benfice. Res je, da sem mlad odšel iz Slovenije, ampak zame to ni bila težava. Vesel sem, da sem se tisti trenutek odločil za pot na Portugalsko, saj sem v teh treh letih veliko odnesel. Vzrok vsega tega pa je trdo delo, zaupanje v sebe in da si postavljaš cilje, ki jih lahko dosežeš ter premaguješ.

Kako je potekala tranzicija iz Ljubljane na zahodno obalo Evrope? Kako je bilo, ko vam je bila sploh prvič predstavljena opcija po odhodu v Benfico?

Seveda je bila odločitev moja, ampak s predstavitvijo vseh pogojev s strani mojega agenta je bilo vse lažje in zato ni bilo pomislekov, da ne bi prestopil. Bil sem mlad in želel sem biti vedno boljši. Še vedno želim biti. Odločitev za odhod v Lizbono je bila za zdaj najpomembnejša v moji karieri.

Ste bili na Portugalskem ves čas sami ali vas je še kdo spremljal?

V Lizboni sem sam. Samo ob prvem podpisu so bili moji starši prisotni. Od tistega dneva naprej in do zdaj pa sem sam.

Tudi živite sami ali morda v kakšnem domu? Ima Benfica kakšno posebno akademijo z nastanitvami in z vsem potrebnim?

Do 18. leta sem živel v Benfica Camposu. To je akademija za vse mlade nogometaše kluba, ki ne prihajajo iz Lizbone. V akademiji sem bil leto in pol, nato pa sva se s soigralcem preselila v stanovanje. Zdaj sem v svojem stanovanju, ki si ga delim z boljšo polovico. Lahko še povem, da tudi zdaj lahko odhajam na vse dnevne obroke v akademijo.

Predstavljam si, da brez portugalščine ne gre. Je bilo težko osvojiti jezik?

Prvo leto je bilo vse težko. Novo okolje, nov jezik, hrana, … pravzaprav vse. Od prvega dne prihoda sem imel pouk portugalščine, ki smo ga imeli 2-krat na teden po 2 uri. Sprva mi portugalščina ni bila blizu, saj ljudje zelo hitro govorijo, a s časom mi je postajala čedalje ljubša in zelo sem vesel, da zdaj skoraj vse razumem ter lepo tekoče govorim. Večino ostalih stvari pa sem se hitro naučil od soigralcev, s katerimi sem preživel večino svojega časa na treningu in pa tudi izven njega.

Ob pogledu na ekipo, na vašo generacijo Benfice, je moč na prste ene roke prešteti tuje igralce. Tudi iz tega pogleda vam je uspelo nekaj posebnega. Dobili ste priložnost med domačimi talenti. Vas imajo že za svojega?

O talentih v moji generaciji ni potrebno zgubljati besed. Vsak igralec, s katerim treniram, ima nekaj posebnega in vsi se razlikujemo drug od drugega. Zato pa smo tako dobri tudi kot ekipa. Res je, ni veliko tujcev. Skoraj vsi so domačini, ampak nimam problema s tem. Lahko rečem, da so me res vzeli za svojega in da sem med njimi tudi zelo priljubljen. Se pa vsi borimo za isti cilj – nastop za člansko ekipo.

Zdaj igrate za ekipo Benfica B. Ste bili tudi že na kakšnem treningu prve ekipe? Se je že ponudila kakšna priložnost za nastop v elitnem portugalskem prvenstvu?

Lansko sezono sem imel čast, da sem lahko cel teden treniral s člansko ekipo. Zaigral sem tudi od prve minute na prijateljski tekmi z B ekipo Benfice. Zaenkrat še nabiram minute in izkušnje v B ekipi. Če bo prišla priložnost, da bi zaigral za člane, bom seveda naredil vse, da se pokažem v dobri luči.

Z vsemi uspehi pridno nabirate tudi reprezentančne nastope. Kako doživljate igranje za Slovenijo?

Ob debiju za reprezentanco do 21 let sem bil seveda zelo ponosen, da mi je selektor Ačimovič zaupal. Hvaležen sem za priložnost. Seveda je to nek ponos, da lahko zaigraš za svojo državo. Vsaka tekma je novo dokazovanje in korak bližje cilju – igranju za člansko reprezentanco Slovenije.

Na reprezentančnih tekmah je tudi veliko vaših nekdanjih soigralcev in članov NK Bravo. Kako potekajo ta snidenja? Morate poročati o vsem, kar se dogaja na portugalskem?

Seveda si ob priložnosti radi izmenjamo izkušnje. Vsem nam se namreč iz dneva v dan dogajajo novosti.

Kakšni so načrti za naprej? Imate že razdelan 5- ali 10-letni načrt? 

Iskreno nekih konkretnih načrtov nimam, imam pa cilje za prihodnost. Rad bi zaigral za članski ekipi Benfice in seveda slovenske reprezentance. Rad bi zaigral v Ligi prvakov in tudi tam pustil nek nov pečat. Moj fokus pa je zdaj nabirati čim več minut v drugi ekipe Benfice in s tem vzbuditi zanimanje prve ekipe ali pa katerih drugih ekip po svetu.

Za konec pa še nasvet za vse mlade fante, ki so na podobni poti ali pa si želijo na podobno pot. Kaj bi jim svetovali?

S trdim delom in vztrajnostjo ti bo nogomet vse povrnil. Vsak dan je novo dokazovanje zato si ne dovoli, da ne daš 100 odstotkov na vsaki tekmi, na vsakem treningu. In še zadnja stvar -  naredi vse kaj je v tvoji moči oziroma se potrudi, da si kasneje nimaš kaj očitati.