Na letošnjem rednem zboru članov NK Bravo je bil Luka Brezovec ponovno izvoljen za predsednika NK Bravo. Izkušeni odvetnik je nov mandat začel s predstavitvijo vizije prihodnosti, v kateri se bo s pridobljenimi izkušnjami minulih let še naprej vlagalo v mlade.

NK Bravo je v vseh letih svojega obstoja naredil korak naprej v razvoju. Ali je šlo za ustanovitev nove selekcije, za preboj v višje tekmovanje, ali pa za izboljšanje rezultatske uvrstitve iz leta poprej.  Kje so skrivnosti kontinuirane rasti?

V klubu veliko delamo na organizaciji, trdem delu in dobrih ter dolgoročnih medsebojnih odnosih. To nam omogoča stabilnost strokovnega kadra, s tem pa ohranjamo kvalitetno  jedro, ki razume filozofijo in strategijo razvoja kluba. Stabilna ekipa sodelavcev, ki iz leta v leto pridobiva dragocene izkušnje, je osnovni predpogoj za delovanje po principu trajnega napredovanja. Dejstvo je, da, če ne stremiš k temu, da si vsak dan boljši, kmalu tudi dober nisi več. Navedeni pristop k delu je pomemben tako za strokovno ekipo kluba, kot tudi za igralce, ki si morajo prav tako iz leta v leto postavljati letvico višje in z realizacijo svojih ciljev postajati iz leta v leto boljši.  

Koliko se je bilo treba prilagajati na poti do doseganja ciljev?

Prilagajanje je sestavni del življenja in ker so klub njegovi člani, torej ljudje, je jasno, da gre za zelo dinamično organizacijo, kjer je potrebno neprestano prilagajanje. Potrebo po prilagajanju pa so v zadnjem času narekovale tudi izredno težke zunanje okoliščine, v katerih delujemo v zadnjih 3 letih, od epidemije, do vojne v Ukrajini, ki sta vsaka na svoj način zelo obremenila tudi delovanje našega kluba. To je in tudi še bo terjalo prilagoditve. Ne glede na potrebo po stalnem prilagajanju in iskanju načinov za optimizacijo delovanja, pa vztrajamo in ne spreminjamo svoje osnovne strategije ter usmeritve v dobro delo z mladimi nogometaši.

Letvica uspehov in ciljev se dviguje. Jo je moč tudi v prihodnje postavljati še višje in višje? 

Glede na to, da imajo pogoji dela v slovenskem nogometu, zaradi specifik domačega trga, svoje omejitve, menim, da je tudi napredek slovenskih klubov zaznamovan z enakimi omejitvami. Zato v sedanjih razmerah eksponentne rasti, ki bi bila dolgoročno vzdržna, ni realno pričakovati. V klubu se veliko ukvarjamo z realno oceno razmer in okolja, v katerem delujemo. Zato si postavljamo realne cilje, kar je predpogoj za dolgoročno kvalitetno delovanje. Seveda pa to ne pomeni, da si vsako leto ne bomo postavljali višjih ciljev (ki pa jih nujno ne povezujemo z rezultatskimi) in iz leta v leto izboljševali svoje delovanje, saj je to ena naših osnovnih zavez.

Že kar nekaj let se govori o novem stadionu in o novih igralnih površinah. Je klub s trenutno infrastrukturo in prilagajanjem okolju že dosegel maksimum? Kje so še rezerve?

Najprej bi želel poudariti, da globoko cenim podporo Mestne občine Ljubljana, z županom, ki je velik prijatelj športa, na čelu. Ne glede na to pa seveda ni mogoče mimo dejstva, da imamo v klubu kljub vsemu premalo igralnih površin in se pogosto soočamo z izzivom kako organizirati treninge posameznih selekcij na način, da bi izkoristili vse svoje potenciale. Glede na navedeno o notranjih rezervah težko govorimo, vsekakor pa se vsi v klubu veselimo in težko pričakujemo novo športno infrastrukturo, ki bo še izboljšala pogoje našega dela. 

Biti stabilen prvoligaš in biti samozadosten. To sta bili dve točki ob vstopu v elito slovenskega nogometa. Sta oba cilja že dosežena?

Glede na strukturo virov sredstev klubov v slovenskem nogometu, sta stabilnost in samozadostnost pojma, ki sta vsako leto znova pod preizkušnjo, zato lahko govorim zgolj o tem ali smo to dosegali v preteklih sezonah tekmovanja v elito slovenskega nogometa. Kljub zelo težkim razmeram v zadnjih 3 letih, menim, da smo uspeli pridobiti ugled stabilnega prvoligaša z realnimi cilji, ki jih redno dosegamo ter korektno izpolnjujemo svoje obveznosti. Prav tako smo se v tem obdobju uspeli približati samozadostnosti delovanja kluba, kolikor je bilo to seveda mogoče glede na epidemijo in vojno v Ukrajini, ki sta močno načeli tržišče z igralci, ki je pomemben vir financiranja vseh klubov v Sloveniji. 

Lani je bil klub z uvrstitvijo v finale pokala zelo blizu evropskemu tekmovanju. Je igranje v Evropi del dolgoročnega načrta? Je z uvrstitvijo v Evropo pogojen tudi nadaljnji razvoj kluba?

Uvrstitev v Evropo je lahko povsem legitimna želja vseh nas športnih sodelavcev, nismo pa v klubu tega postavili kot enega od bistvenih pogojev za nadaljnji razvoj NK Bravo. Primarno bomo v klubu še naprej osredotočeni na vsebino, torej na pogoje dela z mladimi igralci, razvoj igralcev in trenerski ustroj. Kaj bo vztrajanje pri naši strategiji prineslo v tekmovalnem smislu, pa bo pokazal čas. 

Kakšna bo usmeritev kluba v naslednjih letih? Kakšen je načrt za naslednjih 5, 10 let?

Zgoraj smo sicer veliko govorili o spremembah in prilagajanju, usmeritev in strategija kluba pa sta tista, ki bosta tudi v naslednjih letih ostali enaki in se ne bosta spremenili, razen kolikor bodo določene prilagoditve zahtevale res zahtevne zunanje razmere. Je pa potrebno vedeti, da v klubu svojih ciljev ne določamo z mesti na tekmovalni lestvici, niti to ni edino merilo uspešnosti kluba. Najpomembnejši cilj je še vedno zagotavljanje čim boljših pogojev za razvoj mladih nogometašev.